Še ne 30-letna Ana Taks je nedavno rodila drugega otroka in se odločila, da si ne želi imeti več otrok. Ker ji hormonska in mehanska kontracepcija ne ustrezata, se je odločila za sterilizacijo, a je zaradi prenizke starosti ni smela opraviti. »Za sterilizacijo sem se odločila, ker se kot ženska zelo dobro zavedam svojih mej in mej svojega telesa. Nosečnost je bila zame fizično in psihično zelo naporna, imam pa tudi druge zdravstvene razloge. Imam dečka in deklico, to imam in ne želim si več otrok,« je povedala.
O sterilizaciji razmišlja že približno eno leto in po njenih besedah to ni le impulzivna odločitev, ampak nekaj, o čemer je dolgo premišljevala in preverjala informacije. A ginekologinja jo je zavrnila, saj še ni dopolnila 35 let. »Nisem pa prejela nobenih dodatnih pojasnil ali svetovanja, kaj lahko storim. Ni mi ponudila možnosti, da bi preverila zdravstvene razloge ali zakaj ne prenašam hormonske kontracepcije. Edini odgovor je bil zavrnitev,« je dejala. Zaradi takšne odločitve se počuti nemočno, saj ima občutek, da ne more sama odločati o lastnem telesu. »Želela bi si, da ima vsak pravico sam odločati o svojem telesu, ne glede na starost, dokler je odločitev premišljena in odgovorna. Prag 35 let ni glavno merilo. Če pa je glavni argument nepovratnost posega, potem si moramo priznati, da sta tudi splav in porod nepovratna,« je prepričana Taksova.
Takšno kontracepcijo uporablja manjši del populacije
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so pojasnili, da je področje urejanja starosti za sterilizacijo urejeno z zakonom. »Zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok določa, da se sterilizacija opravi le na izrecno zahtevo osebe, ki poseg želi, in po postopku, ki vključuje individualno presojo posebne komisije. V zakonu je tudi določeno, da se sterilizacija ne sme opraviti osebi, ki še ni dopolnila 35 let, razen če je poseg potreben iz zdravstvenih razlogov,« so zapisali.
V skladu z zakonom pa vodijo statistične podatke o sterilizacijah pri nas. »Leta 2023 je bilo opravljenih 1270 sterilizacij, od tega 843 pri ženskah in 427 pri moških. V zadnjem desetletju se število sterilizacij pri ženskah zmanjšuje, pri moških pa narašča. Leta 2014 je bilo ženskih posegov petkrat več kot moških, leta 2023 pa le še dvakrat več. Pri moških je večina sterilizacij samostojnih posegov, pri ženskah pa je skoraj polovica samostojnih, približno četrtina opravljenih po porodu, preostali del pa ob drugih kirurških posegih,« opažajo na NIJZ. Po njihovi oceni takšno obliko kontracepcije uporabljajo le trije odstotki prebivalcev.
»Slovenija je po pogostosti sterilizacij nekje v evropskem povprečju, z majhnim celotnim deležem v primerjavi z nekaterimi državami, kjer je sterilizacija pogostejša metoda kontracepcije. Zakon poleg starostne meje določa tudi obvezno vlogo pri komisiji, obvezno seznanitev z vsemi posledicami posega ter šestmesečno obdobje med odobritvijo in izvedbo, razen kadar je sterilizacija potrebna iz zdravstvenih razlogov. Komisija vsako vlogo obravnava posamično, kar zagotavlja premišljeno odločanje in zaščito pravic posameznika. Ob tem je treba poudariti, da so ženskam, ki ne izpolnjujejo zakonskih pogojev ali si želijo začasno rešitev, na voljo tudi druge učinkovite in dolgotrajne metode kontracepcije, ki ne zahtevajo posebnih postopkov odobritve,« so še zapisali.
Sprememb ne načrtujejo
Na ministrstvu za zdravje so pojasnili, da je poseg zakonsko reguliran, saj gre za medicinski poseg, ki ima trajno preprečitev zanositve. »S posegom povzročimo neprehodnost jajcevodov ter tako preprečimo stik jajčne celice s semenčico. Ker gre za poseg s trajnimi posledicami, je potrebna premišljena odločitev. Zakon zato določa, da se sterilizacija lahko opravi samo na zahtevo osebe, ki naj bi bila sterilizirana. Z zakonom je tudi določeno, da se zahteva za sterilizacijo vloži pri komisiji prve stopnje za umetno prekinitev nosečnosti,« so zapisali.
Po zakonu se takšen poseg lahko odobri le razsodnim osebam, starejšim od 35 let, ali v le redkih primerih mlajšim, če imajo hude zdravstvene težave. Kljub pozivom žensk pa sprememb na tem področju ne načrtujejo. Kot navajajo, pa morajo kriterije spoštovati vse zdravstvene organizacije. Če ženske menijo, da so bile zavrnjene neupravičeno, se lahko pritožijo na komisijo druge stopnje za umetno prekinitev nosečnosti.