Ali naj humanitarne organizacije financirajo zdravila za hujšanje, ki jih zdravniki predpišejo na samoplačniški recept? Razpravo je v zadnjih dneh sprožila objava društva Humanitarček, kjer so razkrili, da so od decembra lani prejeli že 18 prošenj za sofinanciranje zdravil, kot sta mounjaro in ozempic, predpisanih na beli recept.
Prošnje za sofinanciranje zdravil za hujšanje
V društvu poudarjajo, da je njihov projekt Vida namenjen starejšim od 65 let, ki živijo v hudi materialni stiski in pogosto nimajo niti za najosnovnejše življenjske potrebščine. Zato takšne prošnje po njihovih besedah ne sodijo med primere nujne pomoči. V objavi so opozorili tudi na odzive nekaterih prosilcev, ki njihovih odločitev niso sprejeli najbolje. »Od decembra 2025 do danes smo prejeli 18 prošenj za sofinanciranje zdravil za hujšanje, ki jih osebni zdravniki napišejo na beli recept. Le štirje so našo zavrnitev sprejeli stoično, pri ostalih pa – smo vse, le ljudje ne.«
Dodajajo, da je ena od prosilk zaradi zavrnitve poslala kar 26 elektronskih sporočil, preden so jo bili prisiljeni blokirati. Pri Humanitarčku izpostavljajo, da njihovi programi niso namenjeni financiranju dolgotrajnih samoplačniških terapij. »Projekt Vida je namenjen starejšim od 65 let, ki praktično nimajo osnov. Včasih nimajo niti elektrike ali pa imajo v hladilniku le nekaj jogurtov s pretečenim rokom trajanja. Naši projekti so namenjeni nujni pomoči, kar zdravila za hujšanje na belem receptu niso.« Posebej jih je presenetilo zatrjevanje nekaterih prosilcev, da so jim prav zdravniki svetovali, naj za plačilo zdravil zaprosijo humanitarne organizacije.
»V kar nekaj primerih se je pojavilo zatrjevanje prosilcev, da so ravno zdravniki bolnikom predlagali, naj se obrnejo na humanitarne oziroma dobrodelne organizacije. Vseh navedb nismo preverjali, smo pa v dveh primerih dejansko prejeli posnetke zaslona sporočil zdravnika, ki je to predlagal.« Ob tem poudarjajo, da se pri svojem delu vsakodnevno srečujejo z ljudmi, ki živijo v skrajni revščini. »Srečujemo se z ljudmi, ki morajo mesec preživeti tako, da dobesedno štejejo vrečke juhe in konzerve ter režejo kupone, da si kupijo znižane paštete. Po drugi strani pa dobimo takšne prošnje.«
Rdeči križ: Takšnih prošenj ne zaznavamo
Kako pogosto se s podobnimi prošnjami srečujejo druge humanitarne organizacije? V Rdečem križu Slovenije pravijo, da takšnega trenda ne opažajo. »Pri Rdečem križu Slovenije in naših območnih združenjih tovrstnih prošenj ne zaznavamo. Obenem želimo izpostaviti dejstvo, da se na nas za finančno oziroma materialno pomoč obračajo ljudje iz socialno šibkejših okolij, ki finančna sredstva potrebujejo za plačilo položnic za osnovne življenjske potrebe – čez mesec dni in potem jeseni pričakujemo povečano število prošenj za nakup šolskih potrebščin, pozimi pa za ogrevanje. Vsi upravičenci do pomoči RKS so do pomoči upravičeni z odločbo centrov za socialno delo.« Dodajajo, da njihova pomoč obsega veliko več kot le finančno podporo. »Pri Rdečem križu Slovenije si bomo še naprej prizadevali, da bomo pomagali vsem, ki potrebujejo našo pomoč. Letno skupaj z našimi območnimi združenji in prostovoljci z različnimi oblikami pomoči – finančno in materialno pomočjo, letovanji za otroke in starejše, učno pomočjo, družabništvom, prevozi starejših k zdravnikom in obiski na domu – pomagamo več kot 100 tisoč posameznikom.«
Odzvali so se tudi v Zdravniški zbornici, kjer navajajo, da je morebitne kršitve mogoče presojati šele ob pridobitvi informacij vseh vpletenih strani in ob poznavanju celotnega poteka dogodkov. »Pri predpisovanju zdravil je treba ločiti med tem, ali je zdravilo mogoče predpisati na recept, in tem, ali ga je mogoče predpisati v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Če zdravila po pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja za določeno zdravljenje ni mogoče predpisati v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, je pacient žal samoplačnik. Ob tem je treba poudariti, da je tudi debelost bolezen, ki je ne gre stigmatizirati,« so opozorili in dodali, da jo zdravniki zdravijo, tudi z zdravili, kadar je to strokovno utemeljeno. »Razumemo izjemno neugoden položaj pacientov in zdravstvenih delavcev, kadar pacienti zdravljenja ne morejo prejeti v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, čeprav ga potrebujejo. Zato pozivamo k strpni komunikaciji vseh deležnikov,« so še dodali.
Čeprav je objava Humanitarčka sprožila burne odzive, odgovori največjih humanitarnih organizacij kažejo podobno sliko. Večina ljudi, ki poišče pomoč, se znajde v resnični socialni stiski in potrebuje pomoč za hrano, položnice, ogrevanje ali druge osnovne življenjske stroške. Primeri, ko posamezniki pričakujejo financiranje potreb, ki ne sodijo med nujno pomoč, obstajajo, vendar ostajajo izjema.
