V enainpetdesetem letu delovanja se najstarejši neodvisni evropski radio, Radio Študent (RŠ), že drugič bori za preživetje. Potem ko jim je lani poleti ustanovitelj, Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU), namenil manj denarja, kot bi ga potrebovali za golo preživetje – še ta delež financiranja so dosegli s pritiski –, jim z novim proračunom dajejo še manj kot to. Nič pravzaprav. V proračunu za letošnje leto, ki ga je študentski zbor v prvem branju potrdil tik pred koncem leta, ni več finančne postavke za RŠ. Slednji ni edina žrtev, iz študentskega proračuna je izpadlo tudi financiranje zavoda Šolt.
Črna prihodnost
ŠOU se v levjem deležu financira iz koncesijske dajatve, ki jo od študentskega dela v študentski proračun plačujejo študentski servisi. Lani je bilo zaradi drastičnega upada študentskega dela teh prihodkov bistveno manj kot v minulih letih, letos upajo na podoben izplen. Osnutek proračuna ŠOU za leto 2021 je težak 2,9 milijona evrov, kar je dobrega pol milijona evrov manj kot lani. Od tega naj bi iz koncesijskih dajatev in državnega proračuna prejeli 2,7 milijona evrov, od najemnin za poslovne prostore na Vojkovi ulici 63, Kersnikovi 6 in 4 ter v Študentskem kampusu 90.000 evrov, preostanek pa iz subvencij za študentsko prehrano. Ta denar ŠOU porabi zase in za svoje zavode – med drugim tudi za RŠ.
Slednji dobi slabo polovico denarja od ŠOU, drugo polovico iz javnih razpisov. Lani je od ŠOU prejel 120.000 evrov, kar je najmanj doslej, čeprav se finančna podpora ŠOU zmanjšuje že skoraj desetletje. Še leta 2012 je RŠ iz proračuna prejel 230.000 evrov.
Doslej je bil zavodu zagotovljen 4-odstotni delež omenjene koncesijske dajatve, a tudi to obvezo so novopečeni študentski poslanci ukinili. Preživetveni izziv, pred katerim se je tako znašel RŠ, je brez primere v vsej 50-letni zgodovini te medijske, izobraževalne in kulturne institucije, sta zapisala odgovorni urednik in direktorica Matjaž Zorec in Ana Kandare. Ukinitev financiranja s strani ŠOU bi namreč ogrozila tudi prijave na razpise in črpanje razpisnih sredstev. Vsi ustvarjalci že zdaj delujejo na entuziastični pogon ob simboličnih honorarjih. Zgolj rednih stroškov dela na zavodu je okrog 35.000 evrov na mesec ali dobrih 400.000 evrov na leto. »ŠOU je ob izteku leta 2020 RŠ napisal tako črno napoved prihodnosti, kot se ne piše nobenemu od zavodov družine ŠOU, četudi nesorazmerja niso zadela zgolj RŠ,« sta opozorila. Zavod Šolt, ki se na tržni osnovi ukvarja z izobraževanjem, zaposlovanjem mladih, izvaja jezikovne, strokovne in športne tečaje, je lani iz proračuna ŠOU dobil 30.000 evrov, letos ne bo prejel nič.
Izčrpavanje RŠ
Od svojega ustanovitelja zato vodstvo RŠ zahteva vsaj toliko denarja kot lani, pa tudi, da jim še naprej s pravilnikom zagotavlja vsaj štiriodstotni delež koncesijske dajatve.
Pojasnil ŠOU do zaključka redakcije nismo prejeli. Ugibanja o tem, kaj pravzaprav naklepa ŠOU, pa so različna. Ena izmed možnosti je likvidacija in prodaja radijskih frekvenc na trgu. Druga možnost je, da bi ŠOU poskušal prodati ustanoviteljske pravice, pri čemer je zaradi svojega statusa in statusa zavoda precej omejen.
Finančno izčrpavanje RŠ je poznavalce dogajanja spomnilo na podobno izčrpavanje zavoda K6/4 oziroma prevzemanje prostorov na Kersnikovi v Ljubljani, kjer deluje tudi klub K4. Zavod, ki je v stavbi na Kersnikovi združeval organizacije s področja alternativne kulture in umetnosti, je pred leti ŠOU prepustil podjetniški pobudi. Po dostopnih informacijah je bil cilj prevzem prostorov v mestnem središču, ki bi jih nato v času turističnega razcveta Ljubljane namenili turistom oziroma gostinstvu. V posle je vpletena tudi Mestna občina Ljubljana, dejavnost pa je po dostopnih informacijah prevzelo eno od vodilnih gostinskih podjetij Gast Holding. Vodstvo ŠOU se je s predrugačenjem vsebine, ki ni upoštevalo tradicije samoniklih dejavnosti na Kersnikovi, strinjalo in ga omogočilo. Del turističnih načrtov je sicer (začasno) prekinila epidemija. Naši sogovorniki pravijo, da utegne biti način izčrpavanja Radia Študent podoben – bolj kot alternativna kulturna dejavnost naj bi bilo za vodstvo ŠOU zanimivo potencialno služenje denarja.
