Zveza PZS, naslednica Slovenskega planinskega društva iz leta 1893, je pomemben del civilne družbe, ki deluje v javnem interesu na področjih športa, alpinizma, športnega plezanje, lednega plezanja, pohodništva, turnega smučanja, turnega kolesarstva, turizma, ohranjanja narave, varstva pred nesrečami, raziskovanja in dela z mladimi.
Organizacija povezuje približno 300 društev s skupno več kot 64.000 člani, od plezalnih klubov, športnih, pohodniških do društev gorskih reševalcev, skrbi za usposabljanje obiskovalcev gora, za varno in odgovorno obiskovanje gorskega sveta, za varovanje narave ter za razvoj planinske infrastrukture. Hkrati je glas slovenskega planinstva v mednarodnem prostoru in eden ključnih sogovornikov države pri urejanju gorskega prostora, še piše na spletni strani zveze.
Planinska organizacija bo v Tolminu dobila 15. predsednika. Gre za nepoklicno funkcijo. Dosedanji predsednik Rovan je bil predsednik od 21. aprila 2018, ko je nasledil Bojana Rotovnika. Na to funkcijo je bil vnovič izvoljen 23. aprila 2022, ko je nastopil drugi in s tem zadnji štiriletni mandat na čelu krovne planinske organizacije.
Magister naravovarstva in diplomirani inženir gozdarstva Šolar, dosedanji podpredsednik zveze, velja za tihega favorita za novega predsednika organizacije. Inštruktor planinske vzgoje, nekdanji direktor Triglavskega narodnega parka in sedanji direktor Kobariškega muzeja zagotavlja kontinuiteto na položaju.
Šolar želi uveljaviti posodobljen model upravljanja, ko bi bi večjo vlogo namenil meddruštevnim odborom, povezovanju oziroma usklajevanje med komisijami in odbori. Po njegovem mnenju je vpliv zveze na sodobne izzive družbe povezane predvsem s klimatskimi spremembami, varovanjem okolja in množičnim obiskom v splošnem premajhen.
"Imamo ugled, a pri odločevanju nas preprosto skoraj ni. Zato smo tudi pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami vsem strankam poslali naša pričakovanja do vlade - seveda, povezane s planinstvom. Sodelovanje z različnimi resorji je nujno, želimo ga še izboljšati," je dejal v pogovoru za spletni portal gore-ljudje.net.
"Z državo se že pogovarjamo in bomo te pogovore tudi nadaljevali o sistemskem financiranju, ki naj bi se izvajalo na podlagi posebnega zakona o planinskih kočah, pri katerem bi PZS imel javno pooblastilo in bi bil merodajen za odobritev projektov financiranja in bila pri tem seveda mnogo bolj odgovorna za realizacijo," je poudaril.
Protikandidat Debevec, predsednik planinskega društva Borovnica in član upravnega odbora PZS, je v javnosti znan tudi kot vodnik po spominski hiši Ivana Cankarja. V primeru izvolitve napoveduje vrnitev k izvorom gorništva na Slovenskem ter korenite spremembe.
Med drugim tudi na področju financiranja dejavnosti. Prepričan je, da bi lahko v zadnjem času sila priljubljeno športno plezanje s sponzorstvi in svojimi članarinami pokrilo vse svoje potrebe.
"Kar nekaj predsednikov društev mi je potožilo, da smo s sprejemanjem športnoplezalnih klubov v PZS oslabili lokalna planinska društva," je v nedavnem pogovoru za spletni portal gore-ljudje.net dejal Debevec.
Napoveduje odpravo namenskega prispevka za planinske koče, predlaga ustavitev včlanjevanja društev, ki nimajo želje delovati kot prava planinska društva in ne opravljajo obveznosti na področju reševanja, planinske mladinske vzgoje ali vzdrževanja poti, zavzema se tudi za izstop slovenske zveze iz po njegovem mnenju "nekoristnih članstev" v mednarodnih in regionalnih planinskih oziroma alpinističnih organizacijah.