Za poslanski mandat se je letos potegovalo tudi devet županov ter ena podžupanja in podžupan. Šest županskih kandidatov je bilo na skupni listi trojčka NSi, SLS in Fokus, po dva sta kandidirala za Socialne demokrate (SD) in eden za Prerod. Uspelo je županom Sevnice Srečku Ocvirku in Rogatca Martinu Mikoliču (oba sta kandidirala na listi trojčka) ter županu Slovenskih Konjic Darku Ratajcu kot kandidatu SD. Z liste NSi, SLS in Fokus izvolitev v parlament ni uspela županom Naklega Ivanu Megliču, Ljubnega Franju Naraločniku, Litije Franciju Rokavcu in Tišine Francu Horvatu, z liste SD županu Žalca Janko Kosu ter županu Šmartnega ob Paki Janku Kopušarju, ki se je za poslanca potegoval na listi stranke Prerod Vladimirja Prebiliča. Za vstop v državni zbor sta se neuspešno potegovala tudi podžupanja Kranja Manja Zorko (kandidirala je na listi SD) in podžupan občine Piran Christian Poletti, ki je bil kandidat italijanske narodne skupnosti.
Županska in poslanska funkcija nista združljivi
Ker županska in poslanska funkcija nista združljivi, bo izvoljenim županom po potrditvi poslanskega mandata (to bi se lahko zgodilo 10. aprila, na ustanovni seji DZ nove sestave) županska samodejno prenehala. Poslanke in poslanci so namreč maja 2011 sprejeli novelo zakona o poslancih, s katero so v sedmem poskusu uzakonili nezdružljivost funkcije poslanca državnega zbora s poklicnim in tudi nepoklicnim opravljanjem funkcije župana in podžupana. To so storili zaradi preprečevanja morebitnega nasprotja interesov, saj bi lahko župan-poslanec favoriziral interese lastne občine pred interesi celotne države. Šestkrat poprej sta županski lobi v državnem zboru in tudi preračunljivost političnih strank onemogočila uzakonitev nezdružljivosti omenjenih funkcij. Za zakon je leta 2011 denimo glasoval aktualni obrambni minister Borut Sajovic in tedanji župan Tržiča, proti pa trenutni gospodarski minister in prvak SD Matjaž Han, ki je bil tudi župan Radeč.
S to zakonsko spremembo se je konec leta 2011 ukvarjalo tudi ustavno sodišče, saj so pobudniki s tedanjim županom Slovenj Gradca Matjažem Zanoškarjem na čelu menili, da posega v pasivno volilno pravico. »Ne gre za zakonsko omejevanje dostopa do voljenih funkcij, temveč samo za prepoved kopičenja funkcij, pri čemer je odločitev, katero funkcijo bo opravljal, v prosti in svobodni odločitvi vsakega posameznika,« so decembra 2011 soglasno odločili ustavni sodniki.
Nadomestne volitve županov bodo ali ne?
Županu mandat preneha z dnem, ko mu je bil potrjen mandat poslanca. Če se to zgodi več kot šest mesecev pred iztekom rednega mandata (lokalne volitve bodo 15. novembra 2026), mora občinska volilna komisija v skladu z zakonom o lokalnih volitvah razpisati nadomestne volitve. Če bi do rednih lokalnih volitev ostalo manj kot šest mesecev, nadomestnih volitev običajno ni, občino pa do konca mandata vodi podžupan.
»Če bo državni zbor poslanske mandate potrdil 10. aprila, bo do rednih lokalnih volitev ostalo dobrih sedem mesecev, zato morajo občinska volilna komisija in pravniki preučiti, ali so v tem primeru nadomestne volitve potrebne ali ne. V DZ smo bili tokrat izvoljeni trije župani in verjetno bodo na enak način ravnale vse tri občine. Za mnenje bomo zaprosili tudi Državno volilno komisijo (DVK),« je za Dnevnik pojasnil 56-letni prvi mož občine Sevnica Srečko Ocvirk, ki je bil od leta 1998 najprej občinski svetnik, nato dve leti podžupan, župan pa je postal leta 2008, po tragični smrti tedanjega župana in poslanca Kristijana Janca, potem ko je v nesreči pri hidroelektrarni Blanca v dveh čolnih, ki sta se spustila po elektrarniškem jezu, umrlo kar trinajst ljudi.
Ocvirk se je enkrat, leta 1996, že neuspešno potegoval za poslanca, tokrat pa so mu volilci namenili dovolj podpore. Kandidiral je na skupni listi NSi, SLS in Fokus ter v novomeški volilni enoti premagal močne tekmece s te liste, tudi litijskega župana in nekdanjega poslanca SLS Francija Rokavca, Blaža Pavlina iz NSi, ki je prav tako že sedel v državnem zboru, in aktualno poslanko NSi Vido Čadonič Špelič.