Kot so zapisali v sporočilu za javnost, vodstvo notranjega ministrstva in policije tik pred menjavo vlade nadaljuje spremembo sistemizacije v policiji. S spremembo akta o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v policiji bi delodajalec v službi generalnega direktorja policije ukinil dve zasedeni delovni mesti višji policijski inšpektor in sistemiziral dve novi, višje vrednoteni delovni mesti višji samostojni policijski inšpektor.
Sindikat je k predlagani spremembi podal negativno mnenje, saj gre po njihovi oceni za parcialno in selektivno rešitev namesto sistemske ureditve kariernega sistema. Kot posebno skrb vzbujajoče so izpostavili tudi, da je bil vsebinsko enak predlog podan že novembra lani, na usklajevalnem sestanku sredi januarja letos pa je bil zavrnjen zaradi negativnega mnenja sindikatov. "A namesto da bi delodajalec po zavrnitvi opravil celovito analizo delovnih mest, preveril primerljive položaje v drugih organizacijskih enotah in odpravil sistemske anomalije, je v novem postopku ponovno predlagal praktično isto rešitev," ugotavljajo v sindikatu.
Ob tem po njihovih navedbah predstavnik policije na usklajevalnem sestanku v začetku maja ni podal dodatnih vsebinskih pojasnil. Delodajalec pa je sindikatom posredoval dokument, iz katerega izhaja, da bo predlagano spremembo nadaljeval in sprejel, čeprav soglasja s sindikati ni bilo. Pri tem se sklicuje na peti odstavek 27. člena zakona o javnih uslužbencih in zatrjuje neskladje med veljavno sistemizacijo ter dejanskim obsegom in zahtevnostjo nalog.
V policijskem sindikatu so poudarili, da so v zadnjih letih številne policijske enote in njihovi vodje podali utemeljene predloge, zlasti za operativna delovna mesta, v sindikatu pa že dalj časa opozarjajo tudi na podvrednotenje delovnih mest strokovno-tehničnega osebja. Kot so zapisali, se zato "upravičeno postavlja vprašanje, zakaj je pripravljenost za spremembo sistemizacije izkazana prav pri dveh (naj)višje vrednotenih delovnih mestih in prav v tem času, medtem ko se predlogi za ureditev operativnih in drugih primerljivih delovnih mest ne obravnavajo celovito in sistemsko".
Okoliščine postopka in informacije, s katerimi so seznanjeni, po njihovih navedbah vzbujajo resen vtis, da se delovna mesta in opisi nalog prilagajajo vnaprej znanim kadrom, ne pa dejanskim in celovito ugotovljenim potrebam dela.
Od delodajalca zahtevajo, da odstopi od predlagane spremembe oziroma jo najmanj zadrži do celovite analize delovnih mest, javnosti pojasni razloge za ponovno vlaganje že zavrnjenega predloga ter takoj pristopi k celoviti reviziji sistemizacije in ureditvi kariernega sistema v policiji.
Od ministrstva, policije in vlade pričakujejo tudi jasen odgovor, ali gre pri tej spremembi za strokovno utemeljeno organizacijsko potrebo ali za "kadrovsko operacijo", izvedeno skozi spremembo sistemizacije. Če bo delodajalec kljub negativnemu mnenju sindikata in brez vsebinskega soočenja argumentov spremembo akta sprejel ter izvedel premestitve na način, "ki bi pomenil obid pravil strokovne, objektivne in transparentne izbire", pa napovedujejo uporabo "vseh razpoložljivih pravnih in sindikalnih sredstev".