V EU je z začetkom letošnjega leta začela veljati uredba o živem srebru, ki članicam Unije nalaga vrsto ukrepov o zmanjševanju emisij, ponudbe, povpraševanja, uporabe živega srebra ter upravljanja presežka in zalog, da zaščitijo državljane pred negativnimi zdravstvenimi vplivi živega srebra. Največ se ga v Uniji uporablja za zobni amalgam. Uporabo zobnega amalgama bi bilo treba zato postopoma opustiti, po možnosti do leta 2030, navaja uredba.
Kot prvi korak do tega cilja so v uredbi omejili uporabo amalgamskih zalivk pri ranljivih skupinah: tako se zobni amalgam od 1. julija letos ne sme več uporabljati za zobozdravstveno obravnavo mlečnih zob, otrok, mlajših od 15 let, in nosečnic ali doječih mater, razen če zobozdravnik presodi, da je to nujno potrebno zaradi posebnih zdravstvenih potreb pacienta.
Vendar v Sloveniji pristojni niso poskrbeli, da bi bile kompozitne (bele) zalivke, ki so nadomestek amalgamskih, pri teh skupinah ljudi od 1. julija letos na voljo v celoti brez doplačila.
Amalgam pri nas še vedno standard
Kljub temu da je v Evropi trend opuščanja amalgamskih zalivk, so te v Sloveniji še vedno standard v okviru storitev, ki jih krije obvezno zdravstveno zavarovanje, in so za paciente brezplačne.
Če želi pacient bele zalivke, jih mora doplačati, razen ko gre za zalivke na šestih zgornjih in šestih spodnjih srednjih zobeh, torej zobeh, ki so v vidnem polju, je pojasnil Željko Valčić, strokovnjak za zobozdravstvo pri ZZZS. V skladu z uredbo bodo pri zdravstveni blagajni otrokom, nosečnicam in doječim materam omogočili bele zalivke na vseh zobeh. Vendar bo to mogoče šele, ko bosta to spremembo pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (OZZ) potrdila skupščina ZZZS in minister za zdravje.
Pri ministrstvu za zdravje so pojasnili, da končujejo postopek sprejema novele pravil OZZ in pričakujejo, da bodo ta začela veljati najpozneje v avgustu. Pri ZZZS pa ocenjujejo, da bi bile lahko spremembe pravil OZZ uveljavljene jeseni.
Nobenih navodil
Zobozdravniki naj tako že teden dni otrokom, nosečnicam in doječim materam ne bi več vgrajevali amalgamskih zalivk, pri čemer pa ne vedo, kako obračunati višje stroške, ki nastanejo pri uporabi belih zalivk. ZZZS jim namreč navodil o tem ni podal.
»Odbor za osnovno zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici si že pet mesecev prizadeva uskladiti termin sestanka z ZZZS, za zdaj neuspešno. In to kljub temu da smo jim v javni obravnavi poslali pripombe na nova pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki so v pripravi. Prav tako nam kljub direktivi niso podali odgovora na strokovno utemeljene argumente in vprašanja,« je pojasnil Matjaž Gorkič, namestnik predsednika Odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije.
Odbor je, tako Gorkič, tudi ministrstvo za zdravje večkrat opozoril na nastajajoči problem, spet brez uspeha. »Tako smo se zobozdravniki in pacienti znašli v nezavidljivem položaju. Zobozdravniki zato, ker se moramo ravnati po veljavnih pravilih OZZ, ki nam še vedno nalagajo izdelavo amalgamskih zalivk. Pacienti pa zato, ker bodo morali poslej doplačevati za vsako (belo, op. p.) zalivko v stranskem zobnem sektorju, ki jo evropska uredba zapoveduje.«
Nedorečeno je tudi, na kakšen način bodo zobozdravniki ugotavljali oziroma preverjali, ali je pacientka noseča oziroma ali doji, da ne bo prihajalo do zlorab in diskriminacije med pacienti, opozarjajo pri zdravniški zbornici.
Zobozdravniki niso prejeli navodil, da od 1. julija ne bi smeli več uporabljati amalgamskih zalivk pri otrocih, nosečnicah in doječih materah, je povedala predstojnica enote ZD Ljubljana Šiška, zobozdravnica Aleksandra Banović Groznik. Tudi sicer pri otrocih amalgamskih zalivk skorajda ne vgrajujejo več, saj so na voljo kompozitni materiali, med katerimi nekaterih ni treba doplačati. Mlajši bolniki večinoma želijo bele zalivke, starejši bolniki pa se še vedno bolj nagibajo k amalgamu, ugotavlja. Tudi mlajši zobozdravniki so bolj naklonjeni belim kot amalgamskim zalivkam.
Po oceni Odbora za zobozdravstvo zobozdravniki v okviru javnega zdravstva zaradi potrebnega doplačevanja kompozitnih zalivk te izdelujejo v bistveno manjšem številu kot amalgamske. V samoplačniških ambulantah pa vgrajujejo pretežno zalivke iz kompozita ali drugih materialov (na primer keramike).
Kakšen delež vgrajenih zalivk še vedno predstavljajo amalgamske, pri ZZZS ne vedo, saj teh podatkov ne zbirajo. So pa izračunali, da bo pravico do belih zalivk pridobilo 350.000 zavarovancev, kar bo zdravstveno blagajno stalo dodatnih 1,3 milijona evrov.
Zakaj je prišlo do zakasnitve?
Lažji dostop do belih zalivk in nekaterih drugih zdravstvenih storitev ter medicinskih pripomočkov sodi v sklop razširjenih pravic obveznega zdravstvenega zavarovanja, o katerih se dogovarjajo že od zadnje posodobitve leta 2014. Kot smo poročali, so na ministrstvu za zdravje sprva vztrajali pri urejanju teh pravic z zakonodajo, kot je pred časom že zahtevalo ustavno sodišče. Ko je postalo jasno, da reforme zavarovanja v mandatu vlade Mira Cerarja ne bo, je kazalo, da bi lahko bolniki nove pravice »po bližnjici« s spremembami pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja vendarle dobili do letošnjega poletja. A se je izkazalo, da so bile tudi to zgolj želje. Pri ZZZS pojasnjujejo, da so si vse do zadnjega prizadevali, da bi bila posodobljena pravila OZZ uveljavljena še pred 1. julijem, vendar so bili pri tem v celoti odvisni od Ministrstva za zdravje, ki je vodilo postopek javne razprave in medresorskega usklajevanja pravil.
Pri ministrstvu odgovora, zakaj niso poskrbeli, da bi se pravila OZZ pravočasno spremenila, nismo dobili. Prav tako niso odgovorili na vprašanje, ali že pripravljajo ukrepe za postopno opustitev zobnega amalgama, kot to tudi zahteva evropska uredba.
Mojca Lorenčič
