Krajinski park Strunjan je eno najbolj obiskanih zaščitenih območij na slovenski obali. Vsako leto ga obišče približno 350.000 ljudi. V parku zato opozarjajo, da številna pravila niso priporočila, temveč obveznosti, namenjene ohranjanju občutljivega naravnega okolja.
Pozornost javnosti je pred časom pritegnila fotografija ženske, ki na tamkajšnji obali nabira kapre. Fotografija je zakrožila po družbenih omrežjih in sprožila burne odzive, saj so številni menili, da gre za prepovedano nabiranje rastlin v naravnem rezervatu.
Vprašanje nabiranja navadnega kaprovca je sicer nekoliko bolj zapleteno. Rastlina je uvrščena na rdeči seznam ogroženih rastlinskih vrst v Sloveniji kot redka vrsta, vendar sama uvrstitev še ne pomeni popolne zakonske zaščite. Nabiranje prosto rastočih rastlin, odvzemanje živali in rastlin iz narave ter poškodovanje vegetacije, ne glede na to, ali gre za zavarovano vrsto ali ne, je prepovedano v obeh naravnih rezervatih znotraj krajinskega parka.
Poleti naravovarstveni nadzorniki pogosto opažajo tudi obiskovalce, ki z obale odnašajo školjke, polže, rakovice, morske ježke in druge morske organizme. Kot poudarja parkovna naravovarstvena nadzornica Brina Knez, takšno ravnanje zmanjšuje biotsko pestrost in ruši občutljivo ravnovesje morskega ekosistema. Prav tako v parku niso dovoljeni postavljanje kamnitih možicev, premikanje večjih kamnov ali spreminjanje naravne obale, saj s tem obiskovalci uničujejo mikrohabitate številnih organizmov.
Težave z nedovoljenim kolesarjenjem
V Strunjanu se sicer ne srečujejo le z nabiranjem rastlin in živali. Podatki za leto 2025 kažejo, da je bilo med obravnavanimi kršitvami največ nedovoljenega kolesarjenja, ki predstavlja približno 40 odstotkov vseh zaznanih kršitev, ter parkiranja v naravi (27 odstotkov).
Posebno problematična je vožnja s kolesi po klifu in nasipih strunjanskih solin. V parku opozarjajo, da so nasipi namenjeni predvsem vodnogospodarski infrastrukturi. Vožnja po njih povzroča erozijo, poškoduje teren in vznemirja živali, hkrati pa zaradi ozkih poti povečuje nevarnost za pešce.
Na območju krajinskega parka velja še vrsta drugih omejitev. Prepovedani so odmetavanje odpadkov, onesnaževanje voda in tal, uničevanje gnezdišč ter habitatov živali, vožnja z motornimi vozili zunaj javnih cest, parkiranje zunaj označenih parkirišč, nedovoljeno kampiranje ter plovba in sidranje na območjih, kjer to ni dovoljeno.
Tudi v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok znova opozarjajo obiskovalce, naj spoštujejo pravila obiska, saj lahko že na videz nedolžno ravnanje povzroči nepopravljive posledice za tamkajšnje živali. Povod za novo opozorilo je nedavni dogodek, ko je neprivezan manjši pes na učni poti zgrabil mladiča polojnika, ki poškodb ni preživel.
Poleg obvezne uporabe kratkega povodca za pse v rezervatu veljajo še številne druge omejitve. Obiskovalci se morajo gibati po urejenih poteh in opazovališčih, saj hoja zunaj označenih površin ni dovoljena. Prav tako so prepovedani hrupno vedenje, ki vznemirja živali in druge obiskovalce, ter hranjenje prostoživečih ali pašnih živali oziroma kakršen koli fizični stik z njimi.
V rezervatu niso dovoljeni niti kopanje, sončenje, potapljanje in drugi vodni športi. Prepovedani so kurjenje ognja, kampiranje in prenočevanje v vozilih. Skupinski obiski so mogoči le po predhodnem dogovoru z upravljalcem, kolesarjenje pa je dovoljeno le po označeni trasi Parenzane ob robu rezervata.
Kršitve tudi na morju
Zaradi vse večjega obiska, zlasti v poletnih mesecih, se upravljalci srečujejo tudi s številnimi kršitvami varstvenih pravil v Krajinskem parku Debeli rtič. Najpogostejše so povezane s plovbo in sidranjem plovil na prepovedanih območjih, parkiranjem ter vožnjo zunaj dovoljenih površin. V Javnem zavodu za naravo in družbo Ankaran pojasnjujejo, da med pogostejše prekrške sodijo tudi nedovoljen ribolov, nabiranje morskih organizmov, občasno pa zaznajo še primere prenočevanja in kurjenja na območju parka.
Med najpomembnejšimi omejitvami je prepoved sidranja in plovbe na območjih, kjer bi to lahko poškodovalo morsko dno ali ogrozilo zaščitene habitate. Prav tako nista dovoljena parkiranje in vožnja zunaj za to določenih površin, saj takšno ravnanje povzroča poškodbe naravnega okolja.
Posebna pravila veljajo tudi za nabiranje rastlin. V prvem in drugem varstvenem območju je prepovedano uničevanje, nabiranje ali odvzemanje prostoživečih rastlin in živali iz narave, izjema je le gospodarski ribolov v skladu z veljavnimi predpisi. Nabiranje je dovoljeno v tretjem varstvenem območju, a ne za zavarovane rastlinske vrste.
Kršitve so lahko drage. Po spremembah zakona o ohranjanju narave, ki so začele veljati konec leta 2025, znašajo globe za ravnanje v nasprotju z varstvenimi režimi na zavarovanih območjih od 1000 do 2000 evrov za posameznika.
Nepravilno parkiranje, divje kampiranje in vožnja v naravi
Triglavski narodni park vsako leto obišče več sto tisoč ljudi, z velikim številom obiskovalcev pa narašča tudi število kršitev pravil, namenjenih varovanju narave. Lani so naravovarstveni nadzorniki obravnavali 553 kršitev. Kar 425 jih je bilo povezanih z nepravilnim parkiranjem, 79 z divjim kampiranjem oziroma prenočevanjem zunaj za to določenih mest, 38 z nedovoljeno vožnjo v naravnem okolju, osem z nadelavo poti, po en primer pa s kurjenjem ognja, organiziranjem voženj in nedovoljeno rekreacijo na vodotokih.
Obiskovalcem svetujejo, naj ostanejo na označenih poteh, naravo obiskujejo spoštljivo in je po nepotrebnem ne vznemirjajo. Prepovedana je tudi uporaba brezpilotnih letalnikov brez predhodnega soglasja upravljalca parka.
Med pomembnejšimi prepovedmi je še kopanje v visokogorskih jezerih in potokih, ki velja tako za ljudi kot za pse. Prepovedana sta vožnja in parkiranje motornih vozil zunaj za to določenih mest, tudi vožnja s kolesi po naravnem okolju, razen na poteh, kjer je to izrecno dovoljeno.
Posebna pravila veljajo za prenočevanje. Šotorjenje, kampiranje in prenočevanje zunaj uradnih kampov oziroma drugih za to določenih mest niso dovoljeni. Prav divje kampiranje je poleg nepravilnega parkiranja ena najpogostejših kršitev v narodnem parku.
Lastniki psov morajo svoje živali v naravnem okolju ves čas voditi na povodcu. V parku obiskovalce opozarjajo tudi, naj se ne približujejo živini na planinskih pašnikih, saj lahko s tem ogrozijo tako sebe kot živali.
Nabiranje le pod določenimi pogoji
Nabiranje rastlin v Triglavskem narodnem parku ni povsod dovoljeno. Zelišča lahko posameznik za lastne potrebe nabira le v tretjem varstvenem območju, in sicer največ kilogram na dan. Za komercialno nabiranje je potrebno soglasje upravljalca parka. V tretjem varstvenem območju lahko posameznik nabere tudi največ dva kilograma gob.
Drugače je z zlaganjem kamnov. V Javnem zavodu Triglavski narodni park pojasnjujejo, da planinci v visokogorju občasno postavljajo kamnite možice za orientacijo na brezpotjih. Ker takšno ravnanje ni opredeljeno kot prepovedano in praviloma nima zaznanih negativnih vplivov na naravno okolje, ga naravovarstveni nadzorniki ne sankcionirajo.
Zakon o Triglavskem narodnem parku za najpogostejše kršitve predvideva visoke globe. Posameznik, ki parkira zunaj dovoljenih mest ali kampira brez soglasja upravljalca, je lahko kaznovan z globo od 100 do 1000 evrov. Za pravne osebe in samostojne podjetnike so predpisane še višje kazni.
V TNP ob tem poudarjajo, da je dolgoročno pomembnejše od kaznovanja ozaveščanje obiskovalcev. Poleg naravovarstvenih nadzornikov zato veliko pozornosti namenjajo tudi informiranju obiskovalcev prek informacijskih tabel, digitalnih aplikacij in spletnih vsebin, saj želijo, da bi ljudje pravila razumeli predvsem kot način ohranjanja enega najdragocenejših naravnih območij v Sloveniji.