Praksa ubijanja petelinčkov se je razširila predvsem v drugi polovici 20. stoletja, sočasno z intenziviranjem in specializacijo perutninske prireje. Z načrtno selekcijo so nastale specializirane linije kokoši za prirejo jajc in ločene, hitro rastoče linije za prirejo mesa. Jarčke nesnih linij uporabljajo za prirejo jajc, medtem ko petelinčki istih linij rastejo razmeroma počasi, slabo izkoriščajo krmo, imajo manj prsnega mišičja in nižji klavni izplen kot sodobni pitovni piščanci, zato je njihovo pitanje dražje in gospodarsko manj zanimivo.
V mlin, ker finančno niso donosni
Ko je bilo mogoče spol piščancev zanesljivo določiti neposredno po izvalitvi, se je kot del specializiranega sistema uveljavilo izločanje petelinčkov lahkih (nesnih) linij. V štiriindvajsetih urah po rojstvu jih tako čaka smrt. Evropska zakonodaja dopušča, da jih zmeljejo ali usmrtijo s plinom CO2. »Gre za vprašanje z gospodarskimi posledicami, predvsem pa za resen etični problem in pomembno vprašanje dobrobiti živali, saj se zdrave in za življenje sposobne živali usmrti neposredno po izvalitvi zgolj zato, ker v specializiranem proizvodnem sistemu nimajo zadostne gospodarske vrednosti,« je za Dnevnik poudaril dr. Dušan Terčič, docent na katedri za znanosti o rejah živali na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in eden vodilnih strokovnjakov za perutnino pri nas.
Dr. Terčič se je kot vodja raziskovalnega projekta prijavil na omenjeni javni razpis, in to prav s temo z naslovom Odprava usmrtitve enodnevnih petelinčkov v Sloveniji: vrednotenje alternativnih rešitev in priprava nacionalne strategije. Namen njegove raziskovalne skupine je bil pripraviti strokovne podlage za postopno odpravo te prakse v Sloveniji. Na razpis so se pripravljali dober mesec. »Pri pripravi so sodelovali raziskovalci več kateder biotehniške fakultete, veterinarske fakultete in podjetja Jata Emona, zato ne gre le za čas enega raziskovalca, temveč za precejšen skupni vložek več ljudi,« je povedal Terčič in priznal, da ga je razveljavitev razpisa presenetila, sploh zato, ker je bila objavljena na dan izteka roka za oddajo projektnih prijav. »Z vidika prijaviteljev bi bilo vsekakor ugodneje, če bi bile morebitne dileme razrešene pred objavo razpisa oziroma dovolj zgodaj pred iztekom prijavnega roka,« je pripomnil sogovornik.
Ponekod je ubijanje petelinčkov prepovedano
Na svetovni ravni naj bi pokončali približno približno 6,5 milijarde enodnevnih petelinčkov na leto oziroma okoli osemnajst milijonov na dan. Po starejši oceni evropske komisije so valilnice v EU usmrtile približno 330 milijonov enodnevnih piščancev na leto ali okoli 900.000 na dan. Toda dr. Terčič opozarja, da te številke temeljijo na starejših podatkih, ki ne upoštevajo, da so nekatere države ubijanje petelinčkov lahkega tipa že prepovedale. V Nemčiji je prepovedano od 1. januarja 2022, v Franciji od 1. januarja 2023, v Italiji bo začela prepoved (ob nekaterih zakonsko določenih izjemah) veljati konec tega leta. Na Nizozemskem splošna zakonska prepoved še ne velja, vendar so sprejeli sektorski cilj, da bi prakso usmrčevanja petelinčkov pri prireji jajc za domači in nemški trg opustili v letu 2026, je stanje povzel Dušan Terčič.
In pripomnil, da na ravni EU za zdaj še ni enotne in že veljavne prepovedi. »Evropska komisija je leta 2022 napovedala preučitev ustreznih zakonodajnih sprememb, v strategiji EU za živinorejo iz letošnjega julija pa je navedla, da namerava do konca leta 2026 predlagati spremembo pravil o dobrobiti kokoši nesnic in pitovnih piščancev, katere cilj bo med drugim tudi odprava sistematičnega usmrčevanja petelinčkov lahkega tipa. Gre torej za napoved zakonodajnega predloga in ne za že veljavno prepoved v vseh državah članicah,« je pojasnil strokovnjak za perutnino.
Slovenija nima natančnih podatkov
Kako pa je z ubijanjem dan starih petelinčkov pri nas? »Slovenija nima sistematično zbranih podatkov o številu enodnevnih petelinčkov lahkega oziroma nesnega tipa, o sedanjem ravnanju z njimi ter o stroških in izvedljivosti možnih alternativ. Prav tako ne vemo dovolj natančno, kakšne bi bile posledice posameznih rešitev za valilnice, rejce, potrošnike, ceno jajc in stopnjo odvisnosti od uvoza. Projekt bi poleg analize stanja vključeval tudi praktični preizkus ene od možnih rešitev. Končni cilj bi bila strokovno utemeljena nacionalna strategija in ne vnaprejšnje zagovarjanje samo ene rešitve,« je pojasnil dr. Terčič in ocenil, da je raziskovanje tega vprašanja strokovno utemeljeno in potrebno.
Kmetijski minister Janez Cigler Kralj, ki ga je najbolj zmotila prav ta tematika, očitno meni drugače. »Temeljno vprašanje je, ali si sme država privoščiti, da neki pravni akt politično ustavi brez resnih analiz, ki jih zahteva šele po preklicu razpisa. V tem primeru gre za problem transparentnosti in stabilnosti, ki omaja zaupanje raziskovalcev in raziskovalnih institucij v vlado,« je v zvezi z razveljavitvijo razpisa za Dnevnik poudaril dr. Emil Erjavec, nekdanji dekan biotehniške fakultete in strokovnjak za kmetijsko politiko. Ocenil je, da bi moralo ministrstvo za kmetijstvo razpis izpeljati do konca, pregledati vse prispele vloge in šele potem presoditi, ali neka razpisana tema in prijava nanjo strateško ni primerna. Zgolj na podlagi naslova tega ni mogoče narediti, je dejal Erjavec. In poudaril, da raziskovalne teme v moderni državi ne bi smele biti odvisne od zamenjave vlade, saj gre za izvajanje državne strategije, ki se ne spreminja na štiri leta, niti z ideološkim predznakom vlade.
»Spozna se samo na politično obrt«
Še bolj kritičen je bil dr. Gorazd Kovačič, ki je v izjavi za javnost Visokošolskega sindikata Slovenije glede razveljavljenega razpisa med drugim zapisal: »Tema dobrobit živali je resna znanstvena tematika, s katero se ukvarjajo številni znanstveniki v razvitem svetu. Janez Cigler Kralj nima znanstvenih referenc, da bi lahko podajal avtoritativne sodbe o relevantnosti posameznih raziskovalnih problematik na področju kmetijstva. Na področja svojega resorja se ne spozna niti strokovno. Spozna se samo na politično obrt in na politična zavezništva z določenimi interesnimi skupinami.«