»Žal je situacija v svetu, predvsem v Ukrajini, vsak dan slabša, kar se pozna ne samo v cenah, ampak tudi v razpoložljivosti hrane za naprej,« je v petek na novinarski konferenci po seji vlade dejal premier Robert Golob. Za blaženje prehranske draginje je zato vlada, kot je povedal, sprejela dva tipa ukrepov – za slovenske kmete na eni in za gospodinjstva na drugi strani.
Kmetom bo država po besedah Goloba z različnimi ukrepi namenila za dobrih 22 milijonov evrov pomoči. Subvencij bodo deležni pridelovalci mleka, poleg tega bodo za kmete uvedene subvencije za nakup goriva in za nabavo reprodukcijskega materiala, predvsem gnojil. Kot je dodala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko, bo država za sektor mleka namenila 5,2 milijona evrov pomoči, prejelo pa jo bo okoli 4000 kmetijskih gospodarstev, ki redijo krave molznice. Pomoč naj bi bila izplačana do septembra. Ukrep pomoči za pogonska goriva bo vreden 2,2 milijona evrov, ukrep za nakup reprodukcijskega materiala pa 15 milijonov evrov. Oba naj bi bila izplačana do jesenske setve.
Z odkupom do večjih
rezerv po nižji ceni
Hkrati bo vlada, kot je dejal Golob, preko zavoda za blagovne rezerve poskrbela za odkup vse pšenice, pridelane v Sloveniji. »Kmetom želimo pomagati s tem, da jih razbremenimo stroškov, hkrati pa želimo tudi ta pridelek v celoti zadržati v Sloveniji,« je dejal. S tem ko bo vlada odkupila vso slovensko pšenico, bo po njegovih besedah dosegla dvoje: kmetom bo zagotovila enotnega kupca in stabilno ceno, obenem pa bo poskrbela, da bo Slovenija v jesen vstopila z večjimi blagovnimi rezervami kot običajno. »Veliki trgovci po svetu že špekulativno kupujejo predvsem pšenico na zalogo. Mi sledimo pametnim državam, kot je Švica, ki so že uvedle tak ukrep. Vso pšenico želimo kupiti zdaj, neposredno od kmetov, namesto da bi jo jeseni kupovali od trgovcev, ki bi jo nam seveda bistveno dražje zaračunali,« je poudaril Golob.
Vlada bo naslednji teden stopila v stik s pridelovalci, ki so že oddali ponudbe za odkup, in poskušala doseči dogovor. O pričakovani odkupni ceni je po besedah kmetijske ministrice še prezgodaj govoriti. »Cena, ki so jo ponudili primarni kmetovalci, je bila 400 evrov na tono. Vendar država hkrati pomaga z različnimi ukrepi v višini okoli 22 milijonov evrov, zato pričakujem, da se bomo pogajali in prišli skupaj. Ko bomo sedli za mizo, bomo videli, kaj lahko dosežemo,« je še povedala.
Kupovali bomo lahko pri najcenejšem trgovcu
Gospodinjstvom bo medtem vlada pomagala zlasti tako, da jim bo omogočila pregled nad cenami ključnih izdelkov pri različnih trgovcih tako pri nas kot čez mejo. Na ministrstvu za kmetijstvo so pripravili košarico 15 izdelkov, ki jih bodo nadzirali. »Ne gre za regulacijo cen. Cen torej ne določa vlada, še vedno jih določajo trgovci. Poskrbeli pa bomo, da bodo cene med seboj primerljive in javno dostopne,« je povedal Golob. Kupec bo lahko tako po njegovih besedah sprejel informirano odločitev o tem, kje se mu splača kupiti določen izdelek.
Da bi se izognili manipulacijam pri kakovosti izdelkov, bo vlada hkrati vpeljala tudi spremljanje kakovosti teh izdelkov. Poleg tega bodo po napovedih Goloba potrošniki lahko preverjali tudi cene primerljivih izdelkov v sosednjih državah.