Prvega januarja je začela veljati novela zakona o zaščiti živali v delu, ki se nanaša na kastracijo do teden dni starih pujskov. Pri tem je po novem obvezna uporaba lokalne anestezije in analgezije, torej protibolečinske terapije. Dr. Janko Skok, izredni profesor na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, je bil eden redkih strokovnjakov, ki so med uvajanjem takšne zakonske rešitve javno izrekali pomisleke. Med drugim je poudarjal, da rezultati tujih študij ne kažejo prepričljivih dokazov, da uporaba anestezije in analgezije bistveno zmanjša stres in bolečino živali.
Doslej so usposobili 102 rejca
Veterinarska stroka, ki je sodelovala pri pripravi zakona, je Skokovo mnenje gladko zatrla, ko je državni zbor sprejel novelo zakona o zaščiti živali, pa je nastopilo konfuzno stanje. Rejci so namreč pujske doslej (na živo) sami kastrirali, po novem bi to smeli početi zgolj veterinarji, kajti uporaba analgezije in anestezije je veterinarska dejavnost. Nacionalni center za dobrobit živali (NCDŽ) pri Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani ter ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sta začela iskati rešitve, da bi lahko kastracije še naprej izvajali tudi rejci, državni svet pa je zakon v delu, ki se nanaša tudi na kastracije, poslal v presojo ustavnemu sodišču.
Veterinarska fakulteta je že lansko jesen pripravila program usposabljanj rejcev za nekakšne veterinarske pomočnike, ki bi se moral začeti 19. novembra, vendar so ga preklicali, potem ko je Veterinarska zbornica Slovenije (VZS) umaknila soglasje k programu. V nadaljevanju so VZS izločili iz postopka odločanja, zato je NCDŽ februarja le izpeljal izobraževanja rejcev za vbrizgavanje lokalnih anestetikov in analgetikov do sedem dni starim pujskom. Po navedbah dr. Ožbalta Podpečana, vodje NCDŽ, sta doslej usposabljanje uspešno opravila 102 rejca, naslednje usposabljanje pa naj bi bilo 6. maja.
»Uporaba anestezije in analgezije ne more biti prepuščena laikom«
V vmesnem obdobju, ko »izobraženih« rejcev še ni bilo, so lahko ti pri kastracijah uporabljali kombinirani gel MULTI-solfen, ki vsebuje anestetik in analgetik ter je preprost za uporabo. Uporablja ga tudi Alojz Varga, eden največjih slovenskih prašičerejcev. Pravi, da ga ima na zalogi še za približno mesec dni, potem bo prešel na injekcijsko anestezijo, saj je opravil potrebno usposabljanje. Varga je prepričan, da bi bila dobrobit živali zagotovljena tudi zgolj z uporabo protibolečinske terapije, obvezna lokalna anestezija pa po njegovih besedah postopek kastracije precej podaljša, bistveno daljši je tudi čas rokovanja s pujskom, ki je zanj največji stres.
To je za Dnevnik potrdil tudi predsednik Veterinarske zbornice Slovenije Tomo Wankmüller. Ponovil je že večkrat izrečeno, da pujsek v prvih dneh življenja potrebuje mamo, mleko, mir in ustrezno temperaturo. »Z uvedbo obvezne anestezije se je čas manipulacije s pujski dramatično podaljšal, saj z njimi rokujemo tri- do petkrat dlje kot doslej, in to je za žival slabo,« je bil oster Wankmüller.
Pritiski na veterinarje?
Opozoril je tudi, da je uporaba anestezije in analgezije veterinarska dejavnost. »To ne more biti prepuščeno laikom. Rejci bi lahko pri kastracijah še naprej uporabljali gel. Toda pristojni so trmasto vztrajali pri tem, da so izšolali laike, ki zdaj pujskom z injekcijo vbrizgajo lokalne anestetike. To je proti vsem pravilom. Veterinarji temu ostro nasprotujemo, zato smo tudi preklicali naše soglasje k programu usposabljanj, kajti to, da zdaj kmetje sami dajejo injekcije pujskom, je začetek konca reguliranega veterinarskega poklica v EU,« je prepričan prvi mož veterinarske zbornice. Dodajmo, da lahko kastracije z uporabo lokalne anestezije izvajajo rejci z opravljenim usposabljanjem tudi na Danskem ter v Franciji in Belgiji. Od prihodnjega leta bo tako tudi na Finskem.
Eden od pogojev, da so se rejci lahko udeležili usposabljanja, je bil, da so imeli z veterinarsko organizacijo podpisano pogodbo o mentorstvu pri kastracijah. Po podatkih NCDŽ je soglasje za mentorstvo doslej podpisalo 32 veterinarjev. »Naši kolegi so bili izpostavljeni ekstremnim pritiskom, zato so privolili v mentorstvo,« je k temu pripomnil Wankmüller, Varga pa je dodal, da ga ta pogodba na mesec stane sto evrov, ne glede na to, ali veterinar mentor pride na njegovo kmetijo ali ne.
Skok: Agonija po novem traja bistveno dlje
Potem ko so rejci opravili usposabljanje, se je javno znova oglasil dr. Janko Skok, ki je bil tudi sam med tečajniki. Veterinarski fakulteti očita, da so metodo kastracije z uporabo AA določili brez resne študije oziroma brez znanstvenih dokazov, da je za pujske do 7. dneva starosti manj stresna in boleča v primerjavi s kastracijo brez AA. Skok tudi ocenjuje, da je kastracija po novem dolgotrajnejša od prej veljavne in da za pujske ni nič manj stresna.
Pojasnil je, da pujske moškega spola za namen kastracije najprej izločijo iz gnezda in jih premestijo v manjši ločen prostor. To je navadno prenosna kovinska »košara«. Po stari metodi naj bi celoten postopek (fiksacija, kastracija in lokalna oskrba rane z antibiotičnim pršilom) pri enem pujsku trajal od 10 do 15 sekund, potem so ga vrnili k materi. Po novi metodi fiksaciji po Skokovem opisu sledi vbrizganje lokalnega anestetika, najprej v eno in nato v drugo modo. Postopek naj bi trajal vsaj pol minute (pri izurjenem izvajalcu), poseg naj bi bil precej invaziven in naj bi terjal veliko natančnost. »Pujsek je tudi med tem postopkom v agoniji, ki traja bistveno dlje kot pri starem postopku kastracije,« je navedel Janko Skok in dodal, da po aplikaciji anestetika pujska ne vrnejo k materi, ampak nazaj v »košaro«, kjer mora počakati deset minut, da začne anestetik polno učinkovati. Sledi kastracija po starem postopku. »Pujsek je torej od matere ločen približno petnajst minut, kar zanj verjetno predstavlja precejšen stres. Preden se vrne k materi, mu je treba aplicirati še protibolečinsko sredstvo,« je sklenil dr. Skok.