Na ministrstvu za zdravje so ga napovedali včeraj, na ZTM pa medtem leti vse več očitkov, da izkoriščajo svoj posebni položaj in na račun bolnišnic kujejo dobičke. ZTM pri naročanju zdravil hkrati deluje kot ponudnik in kot "vratar", ki lahko onemogoči uvoz konkurenčnih zdravil. Pri dveh nakupih humanih imunoglobulinov za bolnike z zmanjšano odpornostjo v skupni vrednosti 3,1 milijona evrov pa je nastopal celo v bolj nenavadni kombinaciji, smo ugotovili - kot naročnik zdravil in zastopnik izbranega ponudnika Biotesta.
Preobrati in zmeda
Nemški Biotest je bil ob tem edini ponudnik, s katerim so se pogajali pri teh dveh javnih naročilih, enem lanskem in enem predlanskem. ZTM sicer ponuja imunoglobuline avstrijske Octapharme, ki so v nasprotju z Biotestovimi izdelani iz slovenske plazme. V Octapharmi izdelane imunoglobuline je ZTM ponudil tudi na nedavnem razpisu UKC Ljubljana, kjer pa je bila izbrana za dobrih 158.000 evrov cenejša ponudba Kemofarmacije. ZTM je odločitvi ugovarjal z revizijskim zahtevkom, v katerem poudarja pomembnost tega, da se v Sloveniji uporablja zdravila iz plazme slovenskih krvodajalcev. Strokovni svet bolnišnice je dal prav ZTM, a so le nekaj dni zatem revizijski zahtevek vseeno zavrnili. Delno tudi zato, ker je bila, ko so pri ZTM naročili in kasneje pri bolnišnicah zastopali Biotestova zdravila, "dovolj dobra" tudi tuja plazma. Preobrat je po naših informacijah sprožil signal z ministrstva za zdravje, da ZTM ne smejo popuščati, saj zastavlja previsoke cene. Zadnjo besedo pri tem razpisu bo najverjetneje imela državna revizijska komisija.
Ne na ministrstvu za zdravje ne v UKC Ljubljana medtem ne vedo povedati, kako bo lahko bolnišnica sploh prišla do zdravil, če se ZTM ne bo strinjal z uvozom. Zmeden je bil tudi odziv v minulih tednih. Minister za zdravje Tomaž Gantar je tako sprva prižgal zeleno luč za sejo zdravstvenega sveta, na kateri bi prek nacionalnega programa potrdili načelo samozadostnosti pri zdravilih iz krvi in plazme, tik zatem pa so to sejo na ministrstvu za zdravje onemogočili. Na izvirni problem s cenami in vlogo ZTM pa so se zdaj po naših informacijah nalepili še številni drugi interesi. Tako naj bi obstajala nevarnost, da bi se zapleti izrabili za rušenje uspešnega sistema krvodajalstva v Sloveniji.
Z izrednim nadzorom naj bi Gantar skušal zato resnične težave in nepravilnosti ločiti od neutemeljenih namigovanj, ki bi lahko ljudi odvrnila od darovanja krvi. "Obtožbe na račun ZTM, ki se pojavljajo v medijih, so resne, zato jih bomo obravnavali prioritetno. Gre namreč za izredno občutljivo področje," so napovedali na ministrstvu. Gantar poudarja, da zaradi morebitnih nepravilnosti v delovanju ZTM nikakor ne sme biti ogrožen sistem prostovoljnega krvodajalstva, ki temelji na solidarnosti in zaupanju v ta sitem.
"Denar imamo v zakladnici in pri bankah"
Direktor ZTM Igor Velušček pojasnjuje, da je šlo v primeru nakupa Biotestovih zdravil za izjemno situacijo, saj je zdravilo Octapharme, s katero sicer sodelujejo, izgubilo dovoljenje za promet. Če se ne bi tako mudilo, bi se obrnili tudi na druge ponudnike, je zatrdil.
ZTM je sicer eden redkih javnih zavodov, ki mu gre tudi v kriznem času dobro - lani je imel na primer 350.000 evrov plusa, postopno pa se je, tudi prek njihove vloge "veledrogerije", nabralo za okoli 11 milijonov evrov presežkov. Po Veluščkovih besedah ne držijo govorice, da bi ta denar posojali naokrog: "Ta sredstva imamo v zakladnici pri ministrstvu za finance in pri komercialnih bankah." Dodal je, da presežke porabijo za izobraževanje, tekoče investicije (varčevali so na primer za 1,8 milijona evrov vreden informacijski sistem), že dolgo pa varčujejo tudi za investicijo v nove prostore.
Velušček, ki očitke o "navijanju" cen zavrača, napoveduje, da bodo pri nadzoru sodelovali z ministrstvom in jim dali na razpolago vse podatke oziroma dokumente, ki jih potrebujejo. Tudi njega pa skrbi, da bi krvodajalci zaradi očitkov na račun ZTM izgubili zaupanje v sedanji sistem. Škoda bi bila v tem primeru ogromna, je opozoril.
