Projekt, ki ga sofinancira Evropski socialni sklad, je vsebinsko razdeljen na šest ključnih področij. Med osrednjimi cilji so krepitev vloge zdravstvenih domov pri skrbi za javno zdravje, nadgradnja preventivnih pregledov za otroke in mladostnike ter izvajanje posebnih obravnav za ogrožene mlade. Pomemben poudarek je tudi na integrirani preventivi kroničnih bolezni na primarni ravni, večjem vključevanju ranljivih skupin v preventivno zdravstveno varstvo in uvajanju skupnostnega pristopa za zmanjševanje zdravstvenih neenakosti.
Ključni operativni korak projekta je vzpostavitev integriranih Centrov za krepitev zdravja (CKZ) kot samostojnih enot v 25 zdravstvenih domovih po državi. Ti centri naj bi postali osrednje točke za zdravstvenovzgojne aktivnosti, promocijo zdravja in zmanjševanje razlik v zdravju med prebivalci lokalnih okolij.
Nosilci projekta pričakujejo, da bo nadgradnja preventivnih programov prinesla boljšo obveščenost ciljnih skupin, večjo vključenost prebivalcev in bolj dostopne ter uporabniku prijazne preventivne obravnave. Izkušnje podobnih projektov v tujini kažejo na zelo pozitivne učinke, zato so pričakovanja za slovenski prostor visoka, še posebej zaradi močne vpetosti prebivalcev v lokalne skupnosti.
Dolgoročna vizija projekta je sistematično vključevanje različnih oblik lokalnih skupnosti v preventivne aktivnosti ter trajno krepitev javnega zdravja na primarni ravni.
Kranjska praksa potrjuje pozitivne učinke projekta
Pomembne učinke projekta že potrjuje tudi praksa. V zdravstvenem domu Kranj, ki je del Osnovnega zdravstva Gorenjske, so projekt izvajali v letih 2018 in 2019. Kot poudarja vodja Centra za krepitev zdravja Kranj Jana Lavtižar, je bilo bistvo projekta v tesnem sodelovanju vseh ključnih deležnikov preventive. Med njimi našteva referenčne ambulante (diplomirane medicinske sestre) kot del tima družinske medicine, patronažno službo in center za krepitev zdravja (CKZ).
S skupnim delovanjem so v Kranju vzpostavili celosten pristop k ohranjanju in izboljševanju zdravja prebivalcev vseh generacij – od otrok do starejših. Projekt je po njenih besedah omogočil povezovanje zdravstvenih timov, aktivno vključevanje ranljivih skupin, večjo dostopnost preventivnih vsebin in boljšo prepoznavnost preventive v lokalnem okolju.
V preventivne programe vključijo več tisoč ljudi
Poseben poudarek so namenili približevanju preventive ljudem v njihovem vsakdanjem okolju. To se je pokazalo tudi na terenu, denimo ob dogodku Dan za krepitev zdravja. Tam referenčne medicinske sestre predstavljajo preventivne preglede in obravnavo kroničnih bolnikov, patronažna služba izvaja meritve in individualno svetovanje, strokovnjaki CKZ pa izvajajo testiranja ter vodijo strukturirane delavnice o zdravi prehrani, gibanju, opuščanju kajenja, obvladovanju stresa in spremembi življenjskega sloga. Hkrati poteka aktivna promocija državnih presejalnih programov Svit, Dora in Zora.
V CKZ Kranj so na tej osnovi vzpostavili organiziran sistem vključevanja posameznikov v preventivne obravnave – od presejanja v ambulantah družinske medicine do nadaljnje obravnave v centru. Vsako leto v preventivne programe vključijo več tisoč odraslih. Samo v skupinske delavnice s področja zdravega življenjskega sloga se vsako leto vključi več kot 3000 udeležencev, dodatno pa izvedejo več kot 1700 individualnih posvetov za odrasle in približno 230 za otroke. Pomemben delež predstavljajo ranljive skupine, ki jih dosegajo z aktivnim vabljenjem, terenskim delom in sodelovanjem z lokalnimi skupnostmi.
Rezultati so vidni pri odzivnosti na državne presejalne programe
V lokalnem okolju redno pripravljajo tudi preventivne dogodke – od prej omenjenega Dneva za krepitev zdravja do občinskih testov hoje, aktivnosti na prireditvah in programov promocije zdravja na delovnem mestu. Na teh dogodkih vsako leto opravijo več sto preventivnih meritev, kot so krvni tlak, krvni sladkor, analiza telesne sestave in ocena tveganja za padec. Tako dosežejo tudi ljudi, ki sicer redkeje obiščejo zdravstvene storitve.
Po besedah Lavtižarjeve so rezultati vidni tudi pri odzivnosti na državne presejalne programe. Na območju OE Kranj (Naklo, Kranj, Šenčur, Cerklje, Jezersko, Preddvor) so za leto 2025 denimo zabeležili odzivnost v programu Svit 68–75 odstotkov, v programu Dora 75,5–86,7 odstotka in v programu Zora 66–73,8 odstotka, kar presega slovensko povprečje. K temu pomembno prispevajo prav aktivnosti CKZ, saj z zdravstvenovzgojnim delom in terenskim pristopom povečujejo zdravstveno pismenost prebivalcev.
Projekt je okrepil tudi medsektorsko sodelovanje z občinami, šolami, delodajalci in društvi. Preventiva se je tako iz zdravstvenih ustanov preselila tudi v okolja, kjer ljudje živijo in delajo. Danes se to kaže v rednem izvajanju skupinskih programov za spremembo življenjskega sloga, večji vključenosti prebivalcev in boljšem zgodnjem odkrivanju dejavnikov tveganja kroničnih bolezni.