Poleti je bila po treh letih dela nepričakovano ukinjena medresorska komisija štirih ministrstev (zdravstvenega, notranjega, obrambnega in infrastrukturnega), ki se je ukvarjala z dolgoročno ureditvijo helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP). To področje, kjer so s sodelovanjem policijskih in obrambnih helikopterjev vedno znova iskali zgolj srednjeročne rešitve, Slovenija poskuša urediti že dvajset let. A v plejadi različnih interesov ministrstev pa tudi zasebnikov, ki bi radi opravljali dobičkonosne helikopterske prevoze, se je dokončna rešitev vedno izmuznila.
Očitno bi država želela tudi v prihodnje izvajati dejavnost državnega prevoznika HNMP, za kar poskuša pridobiti evropska sredstva. Načrtujeta se nakup treh namenskih helikopterjev in posodobitev dispečerskega centra v skupni vrednosti 40 milijonov evrov. Nepovratna sredstva za takšno nadgradnjo HNMP bi želeli pridobiti iz 780 milijard evrov težkega evropskega sklada za okrevanje, ki ga je EU poleti z muko dorekla za pomoč evropskemu gospodarstvu po spomladanskem valu pandemije koronavirusa.
Ohranitev prevozništva HNMP v državnih rokah je sicer tudi ena izmed možnosti, ki so se nakazovale v posebnem poročilu zdravstvenega ministrstva pred koncem delovanja medresorske komisije za ureditev HNMP v prihodnje.
1.
Država še naprej opravlja prevoze
Zdravstveno ministrstvo je predlagalo, da HNMP še naprej izvaja država, ustanovili pa bi posebno organizacijo, ki bi bila odgovorna za upravljanje nujnih helikopterskih prevozov. Takšna organizacija bi končno izpolnjevala vse letalske varnostne zahteve iz uredbe EU, ki ureja to področje. Z nabavo namenskih helikopterjev bi po oceni zdravstvenega ministrstva poenotili floto helikopterjev za to dejavnost, obremenitve posadk bi se zmanjšale, prav tako pa bi zmanjšali letalska varnostna tveganja.
Če bi država še naprej želela učinkovito zagotavljati takšno pomoč, bi morala več vlagati v opremo, kadre in ureditev baze HNMP v Mariboru. Še bolje bi sicer bilo HNMP izvajati iz treh baz v Sloveniji, a načrtov za vzpostavitev tretje baze v poročilu zdravstvenega ministrstva ni bilo. Po ocenah zdravstvenega ministrstva bi država morala imeti vsaj tri namenske helikopterje, za katere bi potrebovali 42 milijonov evrov. Njihova nabava bi trajala od enega do treh let, kar bi bilo treba upoštevati pri načrtovanju izvajanja helikopterske nujne medicinske pomoči. Tem stroškom bi morali dodati še 1,4 milijona za ureditev baze HNMP v Mariboru, pol milijona pa bi stalo osnovno šolanje posadk. Letni stroški delovanja obeh baz in plač posadk bi skupaj znašali 3,01 milijona evrov.
Če bi torej država nadaljevala dejavnost prevoznika helikopterske nujne medicinske pomoči, bi medicinsko pomoč v helikopterjih še naprej izvajalo bolnišnično medicinsko osebje.
2.
Zasebni prevoznik s koncesijo
Druga možnost, ki jo je nanizalo ministrstvo, je, da bi se helikopterski prevozi prepustili ponudnikom na trgu, s katerimi bi sklenili dolgoročne pogodbe. Po analizi ministrstva v Evropski uniji sicer prevladujejo zasebni prevozniki (mnogokrat se po istega ponesrečenca odpravi več helikopterjev), 30 odstotkov prevozov pa naj bi še vedno opravljale državne službe oziroma ministrstva.
V primerjavi s stroški za nabavo novih namenskih helikopterjev se zdijo stroški s prepustitvijo prevozniške dejavnosti trgu na prvi pogled precej manjši. Po ocenah ministrstva bi najem helikopterjev s posadko v treh bazah državo na leto stalo 7,5 milijona evrov (en helikopter s posadko bi torej stal 2,5 milijona evrov).
K temu bi morali prišteti še stroške za ure letenja. Za okoli 650 ur letenja, kolikor so leta 2018 znašale intervencije HNMP, bi država morala na leto odšteti še 1,15 milijona evrov. Medicinske ekipe v teh helikopterjih bi še vedno prihajale iz bolnišnic in univerzitetnih kliničnih centrov – za njihove plače pa bi morala država na letni ravni odšteti od 1,5 do 2 milijona evrov.
Belli 412 bi lahko opravljali zgolj HNMP
Sklepno poročilo ministrstva, v katerih sta bili predlagani dve možnosti ureditve nujne helikopterske medicinske pomoči, zaradi resornih nesoglasij slednjič ni bilo sprejeto. Tako je brez potrditve ostal tudi predlog zdravstvenega ministrstva, da se najkasneje v pol leta pripravi načrt za dolgoročno ureditev HNMP. Medresorska komisija je bila dokončno razpuščena.
Čeprav na zdravstvenem ministrstvu zagotavljajo, da bodo skupaj z obrambnim resorjem še naprej iskali najboljšo možno rešitev za ureditev HNMP, so ti pogovori sedaj precej potisnjeni na obrobje. Prvenstveno se namreč sedaj posvečajo predvsem zaostreni epidemiološki situaciji. Sodeč po osnutku nacionalnega programa za okrevanje pa se država sedaj vendarle nagiba k ohranitvi državnega prevozništva. Financiranje nakupa treh namenskih helikopterjev za HNMP bi država rada zagotovila iz 2,1 milijarde evrov nepovratnih sredstev, ki so ji na voljo v okviru sklada za okrevanje. Dokončno mora načrt programov vsake države torej tudi Slovenije najkasneje do aprila prihodnje leto potrditi še evropska komisija.
Na obrambnem ministrstvu so medtem potrdili zgolj pogovore o ureditvi financiranja helikopterskega gorskega reševanja, pri katerem sodelujejo helikopterji Slovenske vojske. Obrambni resor ta čas ne načrtuje nakupa namenskih helikopterjev, s katerimi bi se izvajal zgolj HNMP.
V okviru načrtovanih 780-milijonskih investicij v Slovensko vojsko v naslednjih šestih letih bi slednja sicer dobila dva helikopterja za specialne sile. Čeprav bi ju bilo možno uporabljati dvonamensko, bosta prvenstveno namenjena izboljšanju obrambnih zmogljivosti države in izpolnjevanjem zavez do Nata, so pojasnili na obrambnem ministrstvu. Če bo nakup omenjenih helikopterjev dejansko realiziran, bi del flote helikopterjev bell 412 (v naslednjih letih načrtujejo njihovo posodobitev, vredno 15 milijonov evrov) uporabili za HNMP, napovedujejo na obrambnem ministrstvu.
