Ko se v Sloveniji zgradi nov odsek avtoceste ali pa, v tem primeru, nova upravna stavba tistih, ki avtoceste upravljajo, se zgodba redko konča pri prerezu traku. Pogosteje se nadaljuje v pisarnah revizorjev, kjer se prvotne obljube o stroškovni učinkovitosti soočijo z realnostjo – aneksov.
Nova poslovna stavba Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars), ki raste v senci ljubljanskih prometnih vpadnic, naj bi bila simbol modernizacije državnega upravljalca. Namesto tega postaja šolski primer tega, kar kritiki imenujejo »sistemska bolezen« slovenskih javnih naročil: projekt, katerega cena ne da raste, pač pa eksplodira. In kjer se meje med javnim interesom in zasebnimi povezavami nevarno zabrišejo.
Državna revizijska komisija je, kot je poročal POP TV, namreč odprla preiskavo, ki bi lahko zatresla vrhove enega najpomembnejših državnih podjetij. Pod drobnogled so vzeli številke in način, kako se v Sloveniji gradijo javni objekti.
Finančna spirala
Začelo se je z ambicijo, vredno 19 milijonov evrov. To je bila cena, za katero je Dars sprva nameraval zgraditi novo središče. Toda v svetu gradbeništva, kjer so pogodbe pogosto zgolj izhodiščna točka za pogajanja, je ta številka hitro postala preteklost.
Po poročanju POP TV se je končna cena projekta povzpela na vrtoglavih 30 milijonov evrov, kar pomeni več kot 50-odstotno povišanje osnovne cene. Če pa upoštevamo celoten spekter stroškov in napovedi, se nekateri bojijo, da se bo končna podražitev približala celo 90 odstotkom prvotne vrednosti.
Glavni akter v tej gradbeni sagi je novomeško gradbeno podjetje CGP, ki je z Darsom podpisalo serijo aneksov, ki so postopoma dvigovali ceno.
Prvi aneks je ceno dvignil za 5,3 milijona evrov, drugi je dodal 2,9 milijona evrov, tretji je zahteval še dodatnih 1,8 milijona evrov.
Ta finančna akrobatika je pripeljala do točke, ko so alarmi zazvonili pri regulatorjih. Slovenski zakon o javnem naročanju namreč v svojem 95. členu postavlja jasno varovalko: kakršno koli zvišanje cene ne sme preseči 30 odstotkov vrednosti prvotne pogodbe. V primeru Darsove stavbe je bila ta meja dosežena – in krepko presežena.
Ko papirji ne sledijo realnosti
Vendar pa težava ni zgolj v vsoti denarja. Gre za vprašanje integritete postopkov. Samo Červek, predsednik državne revizijske komisije, je za POP TV potrdil prejem prijave, ki vsebuje hude obtožbe. Ne gre samo za to, da so se dela podražila, temveč da naj bi bili dokumenti, ki te podražitve utemeljujejo, podpisani za nazaj (antedatirani).
Če se obtožbe izkažejo za resnične, ne bomo govorili samo o slabem gospodarjenju, temveč o namernem izigravanju zakonodaje, namenjene zaščiti davkoplačevalskega denarja.
Vzporedno z gradbenimi deli se je napihnila tudi cena »možganov« projekta. Konzorcij podjetij Axis in Proctor, zadolžen za inženirske in svetovalne storitve, je prav tako dobil povečana izplačila. Pogodba je bila sprva ocenjena na 350.000 evrov. Maja lani je bil podpisan aneks za 170.000 evrov zaradi podaljšanja rokov, je poročal POP TV. To kaže na vzorec, kjer časovni zamiki postanejo dobičkonosni za izvajalce in dragi za naročnika.
Med že znanimi očitki je po poročanju tudi ta, da je pod vse anekse in pogodbe podpisan direktor Darsa Andrej Ribič, njegov brat Brane Ribič pa je bil imenovan za vodjo gradnje. Šef Darsa je sicer napovedal, da se bo iz postopkov odločanja izločil.