Poslušalce v dvorani in tudi prek televizijskih zaslonov, pred katerimi je koncert spremljalo petdeset milijonov ljudi iz devetdesetih držav, je maestro Yannick Nézet-Séguin osvojil s svojim temperamentom in govorico telesa, ki izvira tudi iz izkušenj zborovskega dirigenta, koga pa tudi s srebrno polakiranimi nohti in uhančkom v levem ušesu. In čutilo se je, da je prepričal najpomembnejše, Dunajčane in člane orkestra – predvsem zaradi svojega spoštljivega in poglobljenega odnosa do glasbene dediščine dinastije Strauss, na katero so Avstrijci tako zelo ponosni. Ni vztrajal pri »ameriški« preciznosti, temveč je znal iz orkestra izvabiti njihov žlahtni »zlati zvok« ter hkrati razumel in puščal njihov značilni zamik v frazi.

Pred orkestrom le najboljši

Članek je dostopen samo za naročnike
Članek je dostopen samo za naročnike
Priporočamo