Ker vlada načrtuje nove proračunske izdatke, bo morala nekatere druge stroške skrčiti, a finančno ministrstvo se je tega lotilo sila neprimerno. Zmanjševati je namreč nameravalo pravice na področjih socialne in družinske politike. Poleg tega je povsem zanemarilo običajen koalicijski postopek dogovarjanja.
Tako je minister za finance Andrej Bertoncelj v torek prišel pred koalicijske člane parlamentarnega odbora za finance z dokumentom, ki ni bil medresorsko usklajen oziroma ga večina ministrov in predsednikov koalicijskih strank sploh še ni videla. Da je spregledal redne postopke usklajevanja zakonodaje, so mu dali koalicijski poslanci jasno vedeti, nekateri predsedniki vladnih strank in ministri pa so svoje nezadovoljstvo nad besedilom danes zaupali premierju Marjanu Šarcu. Tako vlada novele, s sprejemom katere se sicer mudi, danes še ne bo obravnavala.
Treba je najti rešitve, ki ne posegajo v ranljive ali občutljive družbene skupine, med drugim v družino, je danes Šarcu in Bertonclju sporočila ministrska ekipa SMC. Poleg predsednika stranke in zunanjega ministra Mira Cerarja sta se sestanka udeležila še ministrica za delo Ksenija Klampfer in gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Kot je po srečanju dejal Cerar, bodo opozorilo SMC upoštevali. Predsednica SAB Alenka Bratušek, ki se je danes tudi sestala s premierjem, verjame, da bodo novelo zakona o izvrševanju proračuna kmalu uskladili, vlada pa naj bi jo predvidoma sprejela prihodnji četrtek.
Prihajajoči dodatni izdatki
Na finančnem ministrstvu so že večkrat opozorili, da so spremembe nujne zaradi dodatnih izdatkov, ki bodo nastali v prihodnjem letu, med drugim dviga denarne socialne pomoči, višje udeležbe državnega proračuna pri črpanju evropskih sredstev in bodočega dogovora s sindikati javnega sektorja. V osnutku novele pa so med dodatnimi odhodki omenjeni tudi povišanje povprečnine za občine, zaradi katere bo treba zagotoviti dodatnih 28 milijonov evrov, sedem milijonov evrov vredna izredna uskladitev pokojnin in šest milijonov evrov, kolikor bo zahtevala vzpostavitev novega proračunskega sklada za razvoj nevladnih organizacij.
Vse to naj bi po oceni finančnega ministrstva izdatke proračuna povečalo »do takšnega obsega, da Slovenija ne bi več sledila fiskalnim ciljem«. Zato so v noveli zakona predlagali ukrepe, ki omejujejo pravice na področju socialnega varstva in plač v višini skoraj 166 milijonov evrov. Odločili so se zlasti za področja, kjer bi se sicer varčevalni ukrepi z začetkom prihodnjega leta odpravili.
Pri kom bi varčevali
Z neusklajevanjem socialnih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v prihodnjem letu naj bi privarčevali 16 milijonov evrov. 40 milijonov evrov bi prihranili z ohranitvijo zgornje meje pri nadomestilih za delavke na porodniškem dopustu. Z omejitvijo dostopa do državne štipendije na tiste, pri katerih povprečni mesečni dohodek na družinskega člana ne presega 53 odstotkov neto povprečne plače (546 evrov), bi znižali izdatke za 9,8 milijona evrov. S podaljšanjem omejitve izplačevanja redne delovne uspešnosti in uspešnosti iz povečanega obsega dela za zaposlene v javnem sektorju bi v državnem proračunu privarčevali 60 milijonov evrov, v vseh državnih blagajnah skupaj pa 100 milijonov evrov. V osnutku sta bila najprej predvidena tudi ukinitev izplačevanja otroškega dodatka za sedmi in osmi dohodkovni razred s prihrankom v višini 20 milijonov evrov in 11 milijonov evrov vredna odprava dodatka za veliko družino, ki pa sta bila na zahtevo ministrstva za delo iz predloga črtana. »Ministrstvo za finance bo posebno pozornost namenilo ranljivim in socialno šibkim skupinam,« po novem zagotavljajo v Bertoncljevem resorju. Ob tem pojasnjujejo, da bo končno verzijo določila vlada po predhodnih koalicijskih usklajevanjih in da bo prihodnje leto v vsakem primeru potreben tudi rebalans proračuna.
Ogorčeni odzivi v politiki in v civilni družbi
Danes so se že oglasili v opozicijski NSi. »Da se pri gospodarski rasti država poigrava z družinami, otroki, študenti, starejšimi, invalidi ... je nedopustno in res jih je lahko sram,« je dejala poslanka NSi Iva Dimic. V zunanji podpornici koalicije, stranki Levica, pa so poudarili, da so njihova izhodišča jasna. »Levica je socialna stranka in to bo branila tudi pri usklajevanju tega zakona,« je dejal koordinator stranke Luka Mesec.
Tudi odzivov v civilni družbi ne manjka. Iz Zveze prijateljev mladine Slovenije so danes sporočili, da predvidenim posegom na področju socialne in družinske politike ostro nasprotujejo. »Ukrepi, ki jih predvideva vlada, so nepričakovani in nedopustni, saj kažejo na to, da namerava varčevati na plečih tistih skupin, ki so najbolj ranljive,« so poudarili. Namere vlade ostro obsojajo tudi v Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS): »Krize je konec, imamo visoko gospodarsko rast in presežke, država za vse najde denar, mladi pa smo očitno spet pozabljeni in izigrani.«
