Moča vzame en kos kruha, suša pa dva pravi star slovenski pregovor, na katerega so ob letošnjem ekstremnem vremenskem dogajanju opozorili na Agenciji RS za okolje (Arso). Poudarili so, da se upadanje rek in gladine podzemnih voda vedno bolj zajedata v različne dejavnosti družbe, ogroženo je tudi ekološko stanje voda. »Veliko je izrednih vremenskih dogodkov, ki bodo stalnica, zato je ves čas potrebna pripravljenost. Cone udobja ni več,« je prepričana tudi agrometeorologinja iz Arsa dr. Andreja Sušnik.
Zadrževalnik Vogršček spet ne deluje
Družba Rižanski vodovod Koper je zaradi pomanjkanja pitne vode že 5. julija na Obali odredila njeno varčevanje tako, da je med drugim prepovedala tuširanje na plažah, polnjenje vodnih bazenov, pranje vseh prevoznih sredstev, prav tako ulic in cest. Konec minulega tedna so prepoved uporabe pitne vode razširili še na kmetijstvo, njeno porabo za gospodarske namene pa zmanjšali za trideset odstotkov. Ukrepi za varčevanje s pitno vodo veljajo tudi v Posavju, včeraj pa so iz državnega sklada kmetijskih zemljišč kmetom sporočili, da vode iz zadrževalnika Vogršček za namakanje kmetijskih površin do nadaljnjega, to je do obilnejših in dolgotrajnejših padavin, ne morejo več uporabljati. Ponoči se je pokvarila še tretja od petih črpalk, s katerimi so nadomestno polnili namakalni razvod, za nameček je pretok Vipave padel pod ekološko sprejemljivo mejo.
Na Arsu so pred časom znanje združili meteorologi, agrometeorologi in hidrologi, ki vsak četrtek na svoji spletni strani na zemljevidu Slovenije, imenovanem Sušomer, prikažejo, kje so najbolj kritične tri vrste suš – v rekah, podzemni vodi in kmetijstvu. Iz podatkov, objavljenih minuli četrtek, izhaja, da je vodnatost slovenskih rek majhna, le Mura ima srednjo. Tridesetdnevno povprečje pretokov rek je v primerjavi z enakim obdobjem v letih 1991–2020 izrazito podpovprečno. Najmanjše tridesetdnevne pretoke imajo Sava, kraška Ljubljanica, Soča, Idrijca, Vipava, Reka, Savinja v zgornjem toku in Rižana. Kar zadeva podzemne vode, pa je, kot izhaja iz Sušomera, izrazita suša na Obali ter na bovškem, goriškem in gorenjskem koncu, prav tako v ljubljanski in dolenjski regiji.
Druge košnje ponekod ne bo
Upoštevaje stanje površinskega sloja tal so od prejšnjega tedna tri regije – gorenjska, notranjska in goriška – obarvane rdeče. To pomeni, da je tam izjemna kmetijska suša. Povprečno ali nadpovprečno namočeno je bilo minuli četrtek le Pomurje, kar je za poletje presenetljivo. »Pri oskrbi s padavinami je Slovenija razdeljena na vzhodni in zahodni del. Več težav je ta trenutek skoncentriranih v zahodni in osrednji Sloveniji,« je poudarila Andreja Sušnik in dodala, da je imel vzhod države drug problem. »Tam je bilo sicer nekaj več dežja, toda žal največkrat v obliki nalivov, neurij s točo in viharnim vetrom,« nam je pojasnila Sušnikova in spomnila, da so se vremenske težave začele že z zimsko sušo in spomladansko pozebo, zaradi česar je bil ponekod moten že prvi odkos, v jugovzhodnem delu države pa po napovedih Arsa druge košnje zaradi vročine in pomanjkanja padavin sploh ne bo. Visoke temperature bodo okrepile tudi vročinski in sušni stres, zato bo pri koruzi, ki bo v fazi cvetenja, moteno tudi opraševanje, še opozarja Arso.
Andreja Sušnik je prepričana, da pridelava zelenjave poleti brez namakanja skoraj ni več mogoča, toda kaj, ko so poleti težave tudi z zadostnimi količinami vode za namakanje, za kar marsikje uporabljajo pitno vodo. »Že več let se vrstijo opozorila, da ni najbolj smiselno kmetijskih površin namakati s pitno vodo. Toda dokler problem ne izbruhne v takšni razsežnosti, kot se je zgodilo to poletje v slovenski Istri, se ne zgodi nič,« je spomnila agrometeorologinja. Sicer pa za letošnje leto, ki so ga zaznamovali pozeba, suša in obilje toče, pravi, da je to leto, kakršna se nam obetajo tudi po podnebnih scenarijih. »Ne bo le topleje, stalnica bodo tudi izredni vremenski dogodki in velika nihanja znotraj sezone,« je sklenila Andreja Sušnik.
