Največja slovenska energetska družba Petrol je v tem tednu napovedala, da bo s 1. decembrom občutno zvišala cene elektrike in zemeljskega plina. Cene zemeljskega plina bodo višje za 12 odstotkov, cene električne energije pa za 30 odstotkov, s čimer bo končni račun za povprečnega gospodinjskega porabnika po pojasnilih Petrola višji za nekaj več kot 10 odstotkov oziroma okoli sedem evrov.
»Zadnje čase smo priča izjemnim razmeram na trgu surovin in energentov, kjer cene iz dneva v dan dosegajo rekordno visoke ravni,« so ob objavi novega cenika zapisali pri Petrolu. Cene energentov za dobavo v letu 2022 so se po njihovih navedbah v zadnjem letu zato močno povišale: električna energija za več kot 175 odstotkov, cena plina za skoraj 300 odstotkov, nafta za okoli 65 odstotkov in emisijski kuponi za več kot 125 odstotkov.
Drugi ponudniki letos še ne načrtujejo podražitev, bo pa do njih zaradi izjemnega zvišanja cen energentov skoraj zagotovo prišlo v prihodnjem letu.
Energija bo čedalje dražja
»Stroški ogrevanja že zdaj močno bremenijo številna slovenska gospodinjstva, dvigi cen energentov pa še dodatno povečujejo tveganja za energetsko revščino. O tej govorimo, ko gospodinjstvo težko ali pa sploh ne more plačati položnic za električno energijo, ogrevanje in toplo vodo,« ugotavlja dr. Gašper Stegnar, neodvisni energetski svetovalec mreže Ensvet, ki deluje v okviru Eko sklada. Razlogi za energetsko revščino so, kot pravi, ob vse višjih stroških za energijo povezani tudi z nizkimi dohodki gospodinjstev ter energetsko neučinkovitostjo stavb.
Spremenljive cene energije na mednarodnem trgu, odvisnost države od fosilnih goriv ter nadaljnja uporaba tehnologij za ogrevanje na fosilna goriva bodo povzročile, da bodo morala slovenska gospodinjstva nameniti vsako leto več za energijo, opozarja Stegnar. »To dolgoročno ne bo vzdržno. Povišani računi za ogrevanje bodo gospodinjstva prisilili, da predčasno razmislijo bodisi o zamenjavi ogrevalnega sistema bodisi povečanju energetske učinkovitosti stavbe,« je prepričan.
Energetska politika se usmerja v daljinske sisteme
Stegnar je za primerjavo stroškov ogrevanja z različnimi energenti vzel povprečno energetsko učinkovito stanovanje v velikosti 80 kvadratnih metrov v večstanovanjski stavbi in enostanovanjsko stavbo oziroma hišo, veliko 160 kvadratnih metrov, in sicer tako na gosto kot redko poseljenem območju, saj je energetska politika različna.
»V mestih, kjer je gosta poselitev, se zaradi zagotavljanja kakovosti zraka ter cenovno konkurenčnega vira energije občanom in gospodarstvu energetska politika preferenčno usmerja v daljinske sisteme oskrbe s toploto,« pravi. Po njegovem mnenju bi se morala cena energije teh sistemov zaradi dodatne razširitve ter preusmerjanja proizvodnje na izrabo obnovljivih virov energije dolgoročno zniževati. Zdaj namreč povprečno izolirana hiša, ki je priklopljena na daljinski sistem oskrbe, zahteva za ogrevanje od 1340 do kar 1655 evrov, medtem ko morajo v stanovanjih za tak način ogrevanja odšteti od 288 do 355 evrov.
Kadar priklop na daljinski sistem ni mogoč, Stegnar priporoča vgradnjo cenejše električne toplotne črpalke, ki izkorišča obnovljive vire energije. »Seveda vgradnja ni vedno smotrna, zato je treba energetsko prenovo stavbe ter potencialno zamenjavo ogrevalnega sistema izvesti po premišljenem vrstnem redu,« opozarja.
Na podeželju kurijo z biomaso in kurilnim oljem
V manjših krajih, predmestjih in na podeželju v nasprotju z večjimi mesti ni omejitev glede izbora ogrevalnega sistema, zato Stegnar priporoča uporabo toplotne črpalke, ki, kot pravi, visok izkoristek proizvedene toplote pretvori tudi v nižji račun za ogrevanje. »Cenovno primerljiva ostaja tudi uporaba biomase. Če pa imamo domači gozd, lahko polena pripravimo kar sami in tako še dodatno privarčujemo pri ogrevanju,« ugotavlja Stegnar.
Na slovenskem podeželju sicer še naprej prednjači uporaba lesne biomase ter kurilnega olja, pri čemer je uporaba ogrevalnih sistemov na fosilna goriva (kurilno olje, utekočinjeni naftni plin) po Stegnarjevih besedah tudi za gospodinjstva najdražja možnost. Ob tem pa naprave za kurilno olje, s katerimi se v Sloveniji še vedno ogreva okoli 72.000 stanovanjskih stavb, proizvedejo kar polovico vseh emisij CO2 v gospodinjstvih.
Pomembna tudi višina naložbe v posamezni sistem
Glede na to, kako se cene energentov spreminjajo oziroma kako so občutljive za dogajanje v svetu, pa je ogrevalni sistem po Stegnarjevih besedah težko izbrati le na podlagi trenutnih cen. Zato je treba pri odločitvi upoštevati tudi višino naložbe, stroške vzdrževanja in način uporabe, torej delo in čas, ki ga moramo nameniti posamezni vrsti ogrevanja.
Pri tem si, kot pravi, lahko pomagamo s kalkulatorjem ogrevalnega sistema (https://ceu.ijs.si/projekti/zamenjaj-star-kotel.html), ki glede na trenutno porabo energenta, starost sistema ter podatke o ogrevalnem sistemu ponudi najboljše možnosti tako z okoljskega kot ekonomskega vidika.
