Kljub povečevanju števila ugotovljenih kršitev je inšpektorat že vrsto let tarča kritik, da ni dovolj učinkovit pri odkrivanju in sankcioniranju kršitev delovne zakonodaje. Sindikati, delavske organizacije in del strokovne javnosti opozarjajo na prepočasne postopke, premalo nadzora na terenu in dejstvo, da številni delodajalci ne nosijo dovolj resnih posledic za kršitve.
Inšpektorat med kadrovsko stisko in zakonodajnimi omejitvami
Inšpektorat že vrsto let odgovarja, da so njegove zmogljivosti omejene zaradi pomanjkanja kadra in zakonodajnega okvira, ki ne omogoča dovolj hitrega in učinkovitega ukrepanja. V letnem poročilu za leto 2025 je inšpektorat ponovno izpostavil nesorazmerje med obsegom dela in razpoložljivimi kadri. Ob koncu lanskega leta je bilo v njem zaposlenih 108 inšpektorjev, ki so morali nadzirati kar 248.160 podjetij, kar pomeni, da na posameznega inšpektorja pripade več kot 2000 subjektov nadzora.
Glavna inšpektorica Katja Čoh Kragolnik je v uvodniku k poročilu zapisala, da je bilo leto 2025 za inšpektorat leto izzivov, premikov in tudi strokovnih preizkušenj. »Ker število prijav narašča in postaja njihova vsebina iz leta v leto bolj kompleksna, smo izvedli organizacijsko prilagoditev in vzpostavili notranja pravila za prioritetno obravnavo zadev. Soočali smo se z vse bolj zapletenimi primeri, ki zahtevajo poglobljeno strokovno znanje, povezovanje različnih institucij in hiter odziv. Hkrati so se ob spremembah zakonodaje postavljala odprta strokovna vprašanja, zato smo veliko pozornosti namenili izobraževanju zaposlenih,« je dejala.
Vodja inšpektorata poudarja, da inšpekcijski nadzor po svoji naravi ne more preprečiti vseh kršitev. Vloga inšpektorata je po njenih besedah predvsem korektivna, to je, da z odkrivanjem nepravilnosti, zahtevo po njihovi odpravi ter izrekanjem sankcij prispeva k spoštovanju zakonodaje in postopnemu izboljševanju prakse na področju dela. Vlogo inšpektorata primerja z »učinkom metulja«, po katerem lahko »pravnomočne sankcije inšpektorata neposredno vplivajo na zavezance v širšem okolju dejavnosti ali panoge ter na ravnanja drugih organov«.
V poročilu je inšpektorat znova predlagal več zakonodajnih sprememb. Med ključnimi so poenostavitev nekaterih postopkov nadzora, okrepitev pooblastil inšpektorjev ter učinkovitejše sankcioniranje ponavljajočih se kršitev. Pri tem so posebej opozorili na administrativne ovire, ki podaljšujejo postopke, in izrazili željo po spremembah, ki bi omogočile hitrejše ukrepanje v primeru ugotovljenih nepravilnosti. Inšpektorat opozarja tudi na potrebo po boljšem povezovanju evidenc in večji digitalizaciji postopkov.
Lukič: Ogromno delodajalcev se na inšpektorat preprosto požvižga
Goran Lukič iz Delavske svetovalnice je po drugi strani do delovanja inšpektorata zelo kritičen: »Na Delavski svetovalnici že ves čas opažamo, da delodajalci, ki kršijo zakonodajo, nadaljujejo svoje prakse kršitev. In te so tako predvidljive, da bi lahko že govorili o organiziranem kriminalu. Poglejmo na primer področje gostinstva; pred kratkim je bil pri nas delavec, ki že leta dela v gostinstvu. Povedal je, da v Ljubljani ve zgolj za eno gostilno, kjer zaposlenim v celoti plačajo plačo na tekoči račun. Skratka, minimalna plača na tekoči račun, ostalo v kuverto.«
»Ali je tako težko v času velikih podatkovnih zbirk in umetne inteligence za celoten sektor gostinstva sistematično pregledati izplačila plač in iti v takojšen nadzor v vse firme, kjer je vsa izplačana plača 'slučajno' minimalna? In ali je težko primerjati delovni čas gostinskih obratov s številom tam zaposlenih? Pa saj obstaja že nič koliko facebook skupin, kjer gostinci vsem na očeh oglašujejo delo na način 'ponujamo študentsko napotnico, espe ali pogodbo o delu'«, se sprašuje Lukič.
Do učinka metulja, o katerem govori prva inšpektorica za delo, prihaja po Lukičevem prepričanju »zaradi neukrepanja inšpektorata za delo«. »Inšpekcijske službe za ogromno teh delodajalcev sploh niso faktor. Ti ljudje vidijo, da so inšpekcije počasne in občasne. Če pa zaradi inšpekcijskih nadzorov zapadejo v finančne težave, najdejo slamnato osebo za zastopnika, nato pa zaprejo firmo, nakar stečajnik ugotovi, da je stečajna masa blizu ničle.«
Inšpektorat za delo ima javna pooblastila, ima neposreden dostop do javnih podatkovnih baz in kadrovsko pokritje po vsej Sloveniji, opozarja Lukič. »Zato me res zanima, zakaj skupaj s Fursom ne vzpostavi službe za podatkovno forenziko, ki bo s preprostimi združevanji velikih podatkov in informacij s terena redno odkrivala žarišča kršitev delovne in socialne zakonodaje. Saj bi bilo s tem tudi terensko delo inšpektorata lažje in veliko bolj usmerjeno, ne pa da vsako leto beremo, da je pravnih subjektov vse več, inšpektorjev pa premalo.«