Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) podatke o porabi ambulantno predpisanih zdravil zbirajo in analizirajo predvsem zato, da bi s konkretnimi podatki vplivali na pravilno in odgovornejšo rabo zdravil, kar naj bi izboljšalo učinke zdravljenja, zmanjšalo tveganja glede neželenih učinkov zdravljenja in vplivalo na učinkovitejšo porabo sredstev za zdravila. Ko bodo lahko podatke dopolnili s podatki o bolnišnični porabi in lekarniški izdaji zdravil brez recepta, bo pot do zastavljenih ciljev lažja, še poudarjajo na NIJZ, kjer jim metodologija spremljanja ambulantnega predpisovanja zdravil že omogoča tudi mednarodno primerljivost.
Podobno kot drugod zaradi staranja prebivalstva še zlasti pozorno spremljajo porabo zdravil v starosti, pozorno pa spremljajo tudi lokalno povečano specifično obolevnost in odstopanja od terapevtskih smernic. Z vidika ohranjanja javnega zdravja pa je zelo pomembna tudi analiza najpogostejšega predpisovanja zdravil za bolezni srca in ožilja, za bolezni prebavil in presnove, protimikrobnih zdravil (posebej antibiotikov) in zdravil z delovanjem na živčevje (posebej anksiolitikov in antidepresivov).
V izsledkih opozarjajo, da za drugimi evropskimi državami najbolj zaostajamo pri uvajanju podobnih bioloških zdravil. Analiza zbranih podatkov kaže, da podobno kot drugod naši zdravniki predpisujejo največ receptov zaradi kroničnih nenalezljivih bolezni, ki povzročajo kar 80 odstotkov vseh smrti. Zaradi dolgotrajnega poteka in pogosto hude prizadetosti pa so srčno-žilne bolezni, rak, sladkorna bolezen, bolezni kostno-mišičnega sistema, kronične bolezni dihal ter nekatere duševne bolezni tudi zelo veliko družbeno breme. Največ smrti in dolgotrajne prizadetosti povzročata srčni infarkt in možganska kap.
Sedemnajst milijonov receptov
Slovenski zdravniki so leta 2014 izdali več kot 17 milijonov receptov v vrednosti 432 milijonov evrov, kar pomeni, da je vsak prebivalec Slovenije prejel v povprečju 8,32 recepta v vrednosti 210 evrov. Izbirali so med 2931 zdravili z 816 učinkovinami in te v več kot 97 odstotkih predpisali na zelenih receptih. Vsa pogosteje ženskam kot moškim. V desetih letih se je število izdanih receptov povečalo za slabo petino, stroški za zdravila pa so se v zadnjih treh letih nekoliko zmanjšali. Na beli recept so najpogosteje predpisovali zdravila za bolezni kože, cenovno pa so na belih receptih vodila zdravila za zdravljenje erektilne disfunkcije.
Poraba zdravil narašča v vseh skupinah zdravil, razen v skupinah zdravil za bolezni kože, sečil, za sistemsko zdravljenje infekcij, zdravil z delovanjem na novotvorbe in imunomodulatorje in za bolezni mišično-skeletnega sistema. Skoraj petino sredstev za zdravila so znotraj 14 glavnih skupin zdravstveno blagajno stala zdravila za bolezni srca in ožilja, skoraj toliko tudi zdravila z delovanjem na novotvorbe in imunomodulatorje, dobrih 16 odstotkov pa zdravila za živce.
Analiza izdanih receptov odraža tudi stopnjo obolevnosti prebivalcev posameznih regij, na kar vpliva tudi sklop dejavnikov, kot so socialno stanje, odstotek starostnikov, stopnja brezposelnosti, razlike v zdravstveni obravnavi, oskrbi z zdravili in podobno, pojasnjujejo na NIJZ in izpostavijo, da so najmanj zdravil predpisovali v osrednjeslovenski in gorenjski regiji, največ pa v pomurski, zasavski in spodnjeposavski regiji. V pomurski regiji, kjer so izdali skupno 1,19 milijona receptov, vodijo v predpisovanju zdravil za bolezni srca in ožilja, za bolezni dihal, za bolezni krvi ter zdravil z delovanjem na živčevje, saj so zdravniki za vsakega Pomurca predpisali po dva recepta za živce.
Najpogostejši je recept za lekadol
Najpogosteje predpisana zdravilna učinkovina je bil analgetik paracetamol, za katerega so slovenski zdravniki napisali 623.000 ali 3,7 odstotka vseh izdanih receptov. Najpogosteje predpisano zdravilo pa so bile tablete lekadol, ki vsebujejo to učinkovino in za katere so zdravniki izdali 440.000 ali 2,6 odstotka vseh receptov v skupni vrednosti 0,61 odstotka vseh sredstev za zdravila. Sledi zdravilo aspirin protect 100 mg (z učinkovino acetilsalicilne kisline), ki so ga zdravniki predpisali na 2,1 odstotka receptov. Pri tem pa je treba upoštevati, da izdani recepti ne odražajo dejanske porabe, saj sta ti dve zdravili tudi v prodaji brez recepta. Na tretjem mestu so kapsule naklofen duo, za katere so zdravniki izdali 228.000 receptov.
Najpogosteje predpisan antibiotik na lestvici najpogosteje predpisanih zdravil zaseda peto mesto. Gre za amoksiklav 875 mg/125 mg v obliki filmsko obloženih tablet, za katerega je bilo izdanih 180.323 receptov, ki so zdravstveno blagajno stali slabega pol odstotka sredstev za zdravila. »V Sloveniji moramo nujno zmanjšati ambulantno zdravljenje z antibiotiki za okužbe zgornjih dihal, angine, vnetja srednjega ušesa in akutni bronhitis,« svari prof. dr. Milan Čižman, predsednik nacionalne komisije za smotrno rabo protimikrobnih zdravil v Sloveniji, ki je prepričan, da naši zdravniki predpisujejo amoksicilin/klavulansko kislino bistveno prepogosto. Kot pravi, znaša ambulantna poraba tega antibiotika okrog 30 odstotkov porabe vseh predpisanih antibiotikov, kar je nekajkrat preveč. Odraslim zdravniki ta antibiotik predpisujejo najpogosteje, pri otrocih do 15 let pa je na tretjem mestu predpisovanja.
Dr. Čižman pojasnjuje, da spremljamo v Sloveniji ambulantno porabo, ki zajema od 80 do 90 odstotkov porabe vseh antibiotikov, že od leta 1974. Podatki kažejo, da zdravniki predpisujejo več antibiotikov ženskam, z njimi pa so najbolj radodarni v vzhodni Sloveniji, kjer jih na leto predpišejo skoraj 20 odstotkov več kot v zahodni Sloveniji. In čeprav jim je v spremljanem obdobju porabo antibiotikov pri nas uspelo znižati za skoraj 30 odstotkov, žal po letu 2009 ni več mogoče zaznati bistvenega zniževanja porabe.
»Še več, lani se je poraba v primerjavi z letom 2014 znova celo zvišala, kar je zelo slabo znamenje,« opozarja dr. Čižman in poudari, da dobi pri nas antibiotik za sistemsko zdravljenje vsako leto vsak drugi prebivalec. Prizadevajo si, da bi jih zdravniki predpisali manj kot tretjini prebivalcev.
»Skrb vzbujajoč je tudi podatek, da jih največ predpišejo otrokom v starosti od enega do štirih let, in sicer v povprečju vsakemu več kot en recept na leto. Otroci in mladostniki pod 19. letom pa prejmejo na leto več kot 700 receptov na tisoč prebivalcev, kar močno odstopa od držav z bolj racionalnim predpisovanjem, kjer predpišejo okrog 300 receptov na tisoč prebivalcev,« opozarja Milan Čižman.
Zato že pripravljajo nacionalno strategijo za smotrno rabo protimikrobnih zdravil in obvladovanje odpornosti mikrobov proti protimikrobnim zdravilom v humani medicini in veterini. »Izboljšanje predpisovanja bo mogoče doseči predvsem z izobraževanjem in večjo odgovornostjo zdravnikov, ki jih predpisujejo. Prav tako pa bo treba izboljšati odgovornost pacientov in staršev, da ne bodo zahtevali in pričakovali antibiotik pri zdravljenju okužb, pri katerih antibiotiki niso koristni.«
Za bolezni živčevja
Za bolezni živčevja je bilo skupno izdanih 3,2 milijona receptov, ženskam v povprečju 1918 in moškim 1148 receptov na tisoč oseb; pri obeh spolih največ v pomurski regiji, sledita zasavska in podravska pri ženskah ter zasavska in koroška regija pri moških. Najmanj receptov so predpisali v osrednjeslovenski regiji. Na NIJZ poudarjajo, da so težave z duševnim zdravjem in duševnimi motnjami različne, a vse vplivajo na človekovo počutje in delovanje. Največ receptov je bilo predpisanih za analgetike, ki se dobijo tudi brez recepta, sledijo psiholeptiki in psihoanaleptiki (najpogosteje antidepresivi). V obdobju med letoma 2002 in 2014 so zaznali trend upada predpisovanja anksiolitikov in naraščanja predpisovanja antidepresivov.
Po podatkih raziskave Evrobarometer iz leta 2010 je delež Slovencev, ki so v zadnjih 12 mesecih jemali antidepresive, za odstotek višji od povprečja EU, ki znaša 7 odstotkov. Vendar je med slovenskimi anketiranci manj oseb jemalo antidepresive zaradi depresije ali tesnobe, več pa zaradi kronične bolečine in za boljšo učinkovitost.
V slovenski raziskavi CINDI z naslovom Z zdravjem povezan življenjski slog, ki se izvaja vsaka štiri leta, pa je leta 2012 dobra četrtina vprašanih odgovorila, da stres doživlja zelo pogosto oziroma vsakodnevno, štiri odstotke jih ima zaradi tega hude težave. V zadnjih treh raziskavah si glavni vzroki za stres sledijo v enakem vrstnem redu: obremenitve na delovnem mestu, slabi gmotni pogoji, težave v družini ter slabi odnosi s sodelavci in osamljenost.
O zdravilih tudi v rubriki Objektivno, stran 24
