»Dobro je, da ljudi čim prej vprašamo, ali si to želijo ali ne. Da ne mečemo denarja skozi okno, če si ljudje tega morebiti ne želijo,« je 18. januarja 2024 dejal Jernej Vrtovec, prvak NSi. S temi besedami je komentiral vložitev predloga za posvetovalni referendum o JEK 2. Predlagateljica referenduma je bila SDS. »Želim, da koalicija vidi to kot priložnost in to pobudo podpre in da ne vidi tega kot nekaj, kar je nujno zlo,« je tedaj dodal prvak NSi.
Odkar je vodenje države prevzela četrta vlada Janeza Janše in je prevzel resor za infrastrukturo in energijo, je svoje mnenje spremenil. »Za zdaj referenduma ni in tudi ni nobene potrebe, da bi bil,« je Vrtovec dejal v torek na konferenci Energetika 2026, ki jo je organizirala medijska hiša Delo.
Brez drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem ne bo šlo, je prepričan minister. Zato bo vztrajal pri projektu in ga v tem vladnem mandatu pripeljal tako daleč, da ga ne bo več mogoče ustaviti. S spremembo zakonodaje bi pospešil postopke in civilni družbi onemogočil zaviranje strateških energetskih projektov.
»Tukaj je pa treba spremeniti zakonodajo, ampak takrat, ko bomo šli zaradi tega na referendum, pričakujemo tudi vašo podporo,« je dodal.
Vrtovec je prepričan, da lahko projekt JEK 2 tako daleč pripelje edinole desna vlada, saj posamezniki ne bi smeli klecniti »pod težo nekih parcialnih interesov zaradi tega, ker igrajo sprego skupaj z nevladniki, in se umakniti od tega projekta«. »Za zdaj referenduma ni in tudi ni nobene potrebe, da bi bil,« je dejal.
Za Vrtovca je drugi blok nuklearke že realnost
Napoved ni presenetljiva. Koalicijska pogodba namreč referenduma o JEK 2 ne omenja izrecno, temveč na kratko navaja, da želi vlada nadaljevati projekt, da bi zagotovila stabilno oskrbo z energijo. Na to dejstvo sta Vrtovec in pristojno ministrstvo v preteklosti opozorila že večkrat. »Ne vem, ali je referendum nujno potreben,« je minister dejal v junijskem intervjuju za portal N1. Pozneje je podobno povedal tudi v državnem zboru, kjer je opozoril, da investicijo vodi Gen energija, ne vlada. V oktobrskem vladnem podkastu je ocenil, da je drugi blok že realnost in da bodo projekt »pripeljali tako daleč, da ne bomo več naredili koraka nazaj«, je poročal portal Žurnal24. Odločitev o gradnji JEK 2 namerava vlada sprejeti leta 2028.
»Vrtovčeva izjava je pravzaprav osupljiva v svoji neposrednosti, ker niti ne skriva, da je politični cilj ustvariti stanje, v katerem demokratično odločanje ne bo več imelo dejanskega učinka,« je torkov nastop ministra komentiral Boris Vezjak, publicist in filozof. »Namesto da bi javnost prepričeval z argumenti o smiselnosti, varnosti in ekonomičnosti projekta, napoveduje njegovo nepovratnost. Sploh ni več dilema, ali je JEK 2 dobra odločitev, pač pa ostane le prizadevanje, da o njem sploh ne bi bilo več mogoče odločati – kako neskrit je postal avtoritarizem.«
Vezjak ob tem opozarja, da se je podobna logika zlorabe pokazala že leta 2024, pod vlado Roberta Goloba, ko se je pripravljal referendum o JEK 2. Predlagala ga je SDS, dogovor z NSi, Gibanjem Svoboda in SD pa je bil dosežen marca 2024. Referendum bi moral potekati 24. novembra 2024. Državljani bi s pozitivnim odgovorom na navidezno nedolžno referendumsko vprašanje podpisali bianko menico za največjo investicijo v zgodovini države, čeprav jim še niso bili znani ključni podatki o končni ceni, financiranju, izbiri tehnologije in tveganjih projekta.
Referendum je spodneslo predvajanje zvočnih posnetkov v oddaji Tarča 17. oktobra 2024. Ti so razkrili zakulisno dogovarjanje poslancev Svobode in SDS o tem, kako bi zagotovili nadaljevanje projekta ne glede na izid referenduma. »Najprej je referendum zapustila SDS, nato je preklic podprla še Golobova stran. Politični akterji, ki so pred tem zagovarjali referendum, so nenadoma ugotovili, da za odločanje ni dovolj informacij,« je spomnil Vezjak.
Tudi TEŠ 6 je bil politično nezaustavljiv
Napoved Vrtovca, da želi politika projekt pripeljati tako daleč, da ga ne bo več mogoče ustaviti, obenem obuja spomine na afero ob gradnji šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj. TEŠ 6 je doslej najdražja in tudi najbolj zgrešena elektroenergetska naložba v slovenski zgodovini, prežeta s korupcijo in nebrzdanim naraščanjem stroškov izvedbe. Obenem je najbolj eklatanten primer politike izvršenih dejstev.
Prva milijonska nakazila za gradnjo je TEŠ izpeljal leta 2009, uporabno dovoljenje je novi blok dobil junija 2016. »Vsi ekonomski kazalniki kažejo, da je projekt rentabilen in da ga je v tej fazi popolnoma neekonomsko ustaviti,« je marca 2010 dejal Matej Lahovnik, tedanji minister za gospodarstvo v vladi Boruta Pahorja. Podobno je leto dni pozneje, ko se je odločalo o podelitvi državnega poroštva za naložbo, razmišljal Radovan Žerjav, predsednik SLS: »Šestega bloka ni mogoče več ustaviti. Oziroma bi bilo to neodgovorno in, če hočete, v nasprotju s kmečko pametjo. Bil je čas, ko bi lahko investicijo ustavili, pa tega nihče ni hotel. Zdaj je prepozno.«
Podobno je leta 2012 govoril poslanec Ivan Hršak (DeSUS): »Na drugi strani pa lahko vidimo, da je šel projekt že predaleč, da bi ga lahko ustavili. V projekt je bilo vloženega že preveč denarja, v okolju so bili narejeni velikanski posegi za gradnjo novega bloka, v projekt pa je vpetih že preveč izvajalcev.«
»Za ustavitev slabe investicije ni nikoli prepozno«
V nevladni organizaciji Umanotera so junija 2012 stanje ocenjevali drugače: »Za ustavitev slabe investicije ni nikoli prepozno.« Opozorili so, da se projekt nadaljuje z izsiljevanjem z argumentom, da je že predaleč, da bi ga bilo smiselno prekiniti. Opozorila niso zalegla. TEŠ 6 je leta 2012 dobil 440-milijonsko državno poroštvo za najem posojila, ki ga zdaj odplačujejo davkoplačevalci na podlagi zakona o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga.
Bi plačevali 14-evrski mesečni prispevek za JEK 2?
Gospodinjstva bi po enem izmed možnih scenarijev devet let, kolikor naj bi trajala gradnja JEK 2, vsak mesec plačevala slabih 14 evrov, v zameno bi bila upravičena do popusta pri ceni električne energije. O modelih financiranja naložbe je delovna skupina za JEK 2 razpravljala že pod Golobovo vlado. Tudi tedaj je bila ena od možnosti, da bi izvedbo projekta sofinancirali s plačevanjem posebnega prispevka odjemalcev električne energije, torej prispevka za JEK 2.
V tem kontekstu kaže spomniti na neodvisno ekonomsko analizo naložbe v JEK 2, ki jo je lani objavila nevladna organizacija Mladi za podnebno pravičnost (MZPP). Več kot 10.000 simulacij je pokazalo, da obstaja zgolj 33,2-odstotna verjetnost, da se bo projekt vlagatelju izplačal. V dveh od treh hipotetičnih scenarijev bi bila naložba v JEK 2 izgubaška. Projekcije Gen energije so bile bistveno bolj optimistične in napovedujejo več kot 65-odstotno verjetnost pozitivnega ekonomskega izida.
Gen energija je napovedala, da bo lastna cena megavatne ure iz JEK 2, ki omogoča pokritje vseh stroškov, znašala 50,1 evra, prodajna cena pa 70,2 evra. Neodvisna ocena je izračunala lastno ceno 81,4 evra za megavatno uro, prodajna cena, ki vključuje tudi pričakovani donos naložbe, pa je bila ocenjena na 107 evrov. »Če bi bil JEK 2 večinsko zasebni projekt, se elektrarna ne bi gradila,« je tedaj pojasnil Izidor Ostan Ožbolt, soavtor analize. »Zasebni investitorji ne bi dosegli zahtevanega donosa in ne bi šli v takšen projekt.«
»Naš izračun in izračun MZPP sta si izjemno blizu. To je potrditev, da smo pri izračunih in študijah izhajali iz zelo objektivnih predpostavk in podatkov. To je zelo pozitivna novica in potrditev, da ne zavajamo javnosti,« je lani dejal Dejan Paravan, tedanji generalni direktor Gen energije. Zdaj njegov položaj zaseda Andrej Vizjak.
Skupna vrednost gradnje elektrarne s 1100-megavatnim reaktorjem, vključno s stroški financiranja, v stalnih cenah znaša 11,8 milijarde evrov. Če ceno izrazimo v tekočih cenah, ki upoštevajo inflacijo do leta 2040, se znesek poveča na 14,8 milijarde evrov. Gradnja elektrarne s 1650-megavatnim reaktorjem bi vključno s stroški financiranja v stalnih cenah stala 17,5 milijarde evrov, v tekočih cenah pa 21,8 milijarde evrov.