Jernej Vrtovec, prvak NSi, se po štiriletnem premoru vrača med ministre; nad infrastrukturnim resorjem je bedel že v prejšnji vladi Janeza Janše med letoma 2020 in 2022. »Dejstvo je, da gospod Vrtovec tematiko pozna in ve, kaj se na ministrstvu dogaja,« je dopoldanski nastop kandidata na pristojnem parlamentarnem odboru pohvalil Matjaž Han (SD).
Po prevzemu novega združenega ministrstva za infrastrukturo in energetiko Vrtovec napoveduje reorganizacijo ministrstva, pregled sklenjenih pogodb in nacionalnih razvojnih programov, da ugotovi, koliko denarja je ostalo v proračunu.
Napovedal je vzpostavitev dolgoročnega investicijskega načrtovanja do leta 2040, opredelitev ključnih prioritet in pripravo konkretnih projektov na podlagi Konvencije o prihodnosti Slovenije. Izvedbo strateških projektov bi pospešil s posebnimi zakoni (lex specialis). Po prepričanju Vrtovca lahko vsak, ki ima pet minut časa, zdaj ustavi naložbo. »To je treba ustaviti,« je odločen. »Strateških projektov ne morejo ustavljati ljudje s parcialnimi interesi.« Najbolj razvpit specialen zakon je lex Magna, ki je omogočil izgradnjo zdaj zaprte lakirnice avtomobilov v občini Hoče - Slivnica.
V Sloveniji »potrebujemo ceste«, ugotavlja Vrtovec. Zato napoveduje dosledno širitev avtocestnega križa s tretjim voznim pasom, gradnjo podeželskih hitrih cest in dokončanje tretje razvojne osi. »Vsi gradbeni posegi na prometnicah, ki ovirajo tekoči potek prometa, se morajo izvajati tudi ponoči,« terja bodoči minister. Nočno izmeno na gradbišču pri Postojni pričakuje že ta konec tedna. Železniško infrastrukturo naj bi – tudi s pomočjo lex specialis – dogradili z 80 kilometri prog na leto, zato da dosežejo funkcionalno dvotirnost. Nove hitre proge med Mariborom in Ljubljano ni eksplicitno omenil. Ustanovil bi železniški Dars, ki bi se ukvarjal z gradnjo in obnovo infrastrukture.
Na področju energetike bi izvajal »pametno in ne zelene aktivistične energetske politike«. Prioriteta bo pospešitev umeščanja v prostor projekta JEK2. »Sem in bom največji zagovornik devetega bloka, na to sem ponosen,« je rekel. Čim prej bi začel graditi hidroelektrarno Mokrice, ki je zanj dokaz, »da v Sloveniji niti na silo ne gre več«. Pospešil bi postopke umeščanja elektrarn na Spodnji Savi in črpalne hidroelektrarne Kozjak. Sončne elektrarne bi gradil na degradiranih območjih. Pomembno mu je izkoriščanje geotermije. Med racionalne obnovljive vire ne uvršča vetrne energije.
Leta 2021 jo je še zagovarjal, tedaj je opozarjal na nujnost takojšnjega zelenega prehoda v dobrobit bodočih generacij. »Zdaj nam ponujate energetsko agendo iz 19. stoletja,« je nastop komentiral poslanec Teodor Uranič (GS). Vrtovec mu je odgovoril, da je tedaj živel v zmoti. Na vprašanje, ali bo uvedel moratorij na obstoječe vetrne projekte, ki jih vodijo državne Dravske elektrarne Maribor, ni odgovoril.
Kot minister bi prenovil Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN). Za zdaj ne bi odstopil od izstopa od rabe premoga do leta 2033, temveč bi preveril možnost oprostitve plačila emisijskih kuponov za Termoelektrarno Šoštanj. Ukinil bi državno nadomestilo stroškov dobaviteljem električne energije, ki jih imajo s poslovnim odnosom z lastniki sončnih elektrarn v sistemu neto merjenja.
Vladimir Šega (Levica) je v nastopu pogrešal večji poudarek na izboljšanju javnega potniškega prometa. Vrtovec mu je odgovoril, da je najprej treba posodobiti (železniško) infrastrukturo. »Če bi bila povezava med Mariborom in Ljubljano hitra, bi bila tudi ugodna,« je dodal.
