Letošnji vročinski valovi, ki so od maja naprej pregrevali staro celino, so na stotinah vremenskih postaj podirali rekorde izmerjenih temperatur. Na meteorološki postaji Podnanos so izmerili 38,7 stopinje Celzija, s čimer je padel slovenski rekord za mesec junij. S 40 stopinjami Celzija, izmerjenih v Dolenjah pri Ajdovščini, je padel absolutni julijski rekord. Kasneje je padlo tudi več deset absolutnih lokalnih rekordov, v Ljubljani so osem zaporednih dni izmerili več kot 35 stopinj Celzija.
Tudi v Franciji še nikoli prej niso izmerili tako visoke junijske temperature, v Pissosu so izmerili 44,3 stopinje Celzija. V Notu na Siciliji so julija izmerili najvišjo temperaturo letošnjega evropskega vročinskega vala – kar 46,5 stopinje. Absolutne dnevne rekorde so zabeležili še v Avstriji (41,2 °C), Nemčiji (41,7 °C), na Madžarskem (40,7 °C) in Slovaškem (41,4 °C), na Poljskem (40,5 °C), Nizozemskem (39,4 °C), v Švici (39,0 °C v Baslu) in na Danskem (37,0 °C). Poleg zračnih temperatur so izjemno visoke vrednosti dosegle tudi površinske temperature Sredozemskega morja in Atlantskega oceana.
Umrljivost zaradi vročine porasla za tretjino
Visoke temperature močno obremenijo človeški organizem, še posebej, če je oslabljen zaradi starosti ali kroničnih bolezni. Vročina poslabša obstoječe zdravstvene težave, kot so bolezni dihal ali srca in ožilja, žrtve pogosto umrejo zaradi srčnega infarkta, kapi ali odpovedi ledvic. Svetovna zdravstvena organizacija je sporočila, da se je umrljivost zaradi vročine v Evropi v zadnjih 20 letih povečala za več kot 30 odstotkov in da bo v prihodnosti zaradi podnebne krize in staranja prebivalstva še naraščala.
Posledice vročinskih valov razkrije statistično spremljanje tako imenovanih presežnih smrti. V Evropi so jih v letošnjih štirih vročinskih valovih našteli najmanj 35.000, je poročal britanski The Guardian. Pri tem to niti približno ni končna ocena umrlih, saj vanjo ni zajeta polovica celine in ne vključuje vseh smrti v iztekajočem se avgustu.
Zgolj začasni podatki za Nemčijo, Francijo in Španijo naštevajo več kot 25.000 presežnih smrti. Nemška javnozdravstvena agencija Inštitut Roberta Kocha (RKI) je sporočila, da je zgolj od 22. do 28. junija umrlo 9600 ljudi. Več dodatnih smrti so prej zaznali le julija 2022, ko je koronavirus še krožil med populacijo. Število smrtnih žrtev zaradi vročine je v običajnih poletjih praviloma manj kot 2000, je sporočil RKI.
Rekordno poletno presežno umrljivost je v Španiji zaznal zdravstveni inštitut Carlos III. Od maja do tega tedna so vročini pripisali 4947 smrti. Francoska nacionalna zdravstvena agencija je prejšnji teden sporočila neuradne podatke, po katerih je bilo od 31. maja do 22. julija 7300 presežnih smrti. Države različno izračunavajo in predstavljajo podatke o presežni umrljivosti. Španija in Nemčija denimo v realnem času modelirata ocenjeno presežno umrljivost zaradi vročine.
NIJZ nima metodologije za ažurno merjenje
Presežno umrljivost v Sloveniji spremlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). »Ažurnega mesečnega presežka umrljivosti se ne poslužujemo – nimamo razvite metodologije,« pravi NIJZ in dodaja: »Analize umrljivosti v času vročinskih valov v primerjavi s časom brez vročinskih valov na letni ravni za tekoče leto lahko naredimo šele septembra naslednje leto, ker so šele takrat dosegljivi podatki v bazi umrlih. Torej bodo za leti 2024 in 2025 dosegljive po septembru 2026 in analize za leto 2026 šele v septembru 2027.«
V Sloveniji je treba biti pri interpretaciji rezultatov zelo previden, še poudarja NIJZ. »Namreč, v naši državi je število opazovanih dogodkov (število smrti) na dan zelo majhno in je statistična analiza zato težavna in včasih z nepopolnim odgovorom.«
Zaradi vročine presežno umirali v poletjih 2006, 2007, 2014 in 2015
NIJZ vsako leto opravi tudi kratkotrajno (letno) analizo povezanosti med vročinskimi valovi in številom umrlih v poletnem času, od maja do konca septembra. Doslej so naredili analize od leta 1999 do 2023. Presežne smrti so zaznali v letih 2006, 2007, 2014 in 2015. Opravili so tudi analize povezanosti med vročinskimi valovi in številom umrlih v Ljubljani, in sicer od leta 2017 do leta 2021. V tem obdobju statistično značilno preseženih smrti niso izračunali.
Kakšne so izkustvene zaznave? Kakšne spremembe so med letošnjimi vročinskimi valovi zaznali v obeh kliničnih centrih in v ljubljanskem zdravstvenem domu? »V letošnjih vročinskih valovih smo na internistični prvi pomoči (IPP) urgence obravnavali do okoli deset odstotkov več pacientov,« so nam sporočili iz UKC Ljubljana. Zaradi nekoliko večjega števila obravnavanih pacientov na IPP je bilo med vročinskim valom za pet do deset odstotkov več hospitalizacij z IPP.
»Pri starejših pacientih z več kroničnimi težavami se v vročih dneh kronične bolezni lahko poslabšajo v povezavi z različnimi sprožilci (okužbe, motnje ritma in podobno),« so še zapisali. »Šele ko izključimo te dejavnike, lahko rečemo, da je vzrok za poslabšanje večja vročinska obremenitev oziroma vročinska izčrpanost.«
Vročina torej lahko vpliva na poslabšanje kroničnih bolezni, niso pa zaznavali, da bi bila vročina pri pacientih, ki so v času vročinskih valov prihajali na urgenco, poglavitni dejavnik. Med pacienti so prevladovali starejši in pacienti s kroničnimi boleznimi. Med poglavitnimi težavami, zaradi katerih so prihajali, so prevladovale bolečine v prsnem košu, bolečine v trebuhu, težka sapa, poslabšanje srčnega popuščanja, poslabšanje kroničnih pljučnih bolezni in drugih kroničnih bolezni.
Preventiva je dosegla svoj namen
Razmere na splošni nujni medicinski pomoči Zdravstvenega doma (ZD) Ljubljana poleti niso bile izstopajoče in so bile značilne za obdobja poletnih vročinskih valov. »Z zadovoljstvom opažamo, da informacije s področja preventive, ki jih javnosti sporočamo prek različnih kanalov, dosegajo svoj namen,« pravijo v ZD Ljubljana. »V vročinskem valu sicer vedno pričakujemo nekoliko povečan obisk, predvsem pacientov s kroničnimi težavami,« so sporočili iz UKC Maribor. »Glavnino tovrstnih pacientov predstavljajo starejši pacienti s pridruženimi boleznimi, ki prihajajo večinoma zaradi poslabšanja katere izmed osnovnih bolezni.« Čez poletje so v Mariboru obravnavali tudi nekaj primerov vročinskega udara.