Preddverje velike dvorane DZ se je začelo polniti že pred enajsto, poslanci so stali v vrstah za registracijo, večina jih je brez besed odšla v dvorano, nekateri so rekli besedo ali dve z novinarji. "Zunaj je čudovito vreme, upam, da bo tudi za demokracijo čudovit dan," je pred začetkom seje dejal poslanec in generalni sekretar Svobode Matej Grah. Njegov kolega Borut Sajovic, trenutno še minister za obrambo, pa je na vprašanje, ali ima leva sredina svojega kandidata za predsednika DZ, odgovoril: "Tudi 40 jih imamo, če je treba." Malce se mu je zareklo, saj ima Svoboda v trenutnem sklicu 29 poslancev.
Ustanovno sejo DZ skladno s poslovnikom v začetku vodi najstarejši poslanec, tokrat je to Franc Križan iz vrst Demokratov. Dejal je, da mu je v neizmerno čast, da lahko nagovori državni zbor. "Ki kar kliče, da začnemo vsi novo poglavje slovenske politike, ki se odmika od starih vzorcev, prepirov in omejitev." Poudaril je, da je treba odpreti novo poglavje, v katerem se je treba strpno poslušati, upoštevati in spoštovati, kar da so poslanci dolžni državljanom in sami sebi.
Po uvodnem nagovoru dosedanje predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič ter potrditvi dnevnega reda so sejo prekinili, komisija je pregledala poročilo o izidu volitev, potrdila o izvolitvi poslancev in morebitne pritožbe.
Janez Janša je v imenu SDS po prekinitvi seje DZ in pred začetkom seje mandatno-volilne komisije novinarjem povedal, da bodo domnevne nepravilnosti na volitvah oporekali tudi pred ustavnim sodiščem.
Aleksander Štorek, novi poslanec Resni.ce, nam je z velikim nasmehom povedal, da se zanj začenja tretje življenjsko obdobje. Kot upokojeni slikopleskar, ki je desetletja živel delovno aktivno, pravi, da bo sedenje v klopeh državnega zbora zagotovo velika sprememba, tako glede načina dela kot na splošno spremembe življenjskega ritma.
Novi sklic DZ je po poslovniku konstituiran, ko je potrjena vsaj polovica mandatov.
Prvi resni preizkus pa bo izvolitev novega predsednika DZ. Kandidata lahko predlaga najmanj deset poslancev. V zadnjih dneh se je najpogosteje omenjalo bivšega ministra Janeza Ciglerja Kralja iz NSi, poslanca Franca Križana iz Demokratov, prav tako prvaka Resnice Zorana Stevanovića ob podpori desnice. O tem, koga bi podprli enotno, so včeraj sestankovali tudi v levosredinskem trojčku Svoboda, SD in Levica.
Da presenečenja niso izključena, se je pokazalo že pri tem, da bo mandatno-volilno komisijo DZ vodil poslanec Demokratov Tadej Ostrc in ne Svobode. Sestavljanje večine v DZ se v zadnjih dneh glede na potek dogodkov premika v desno. Pred današnjo ustanovno sejo novega sklica DZ namreč trojček strank NSi, Demokrati in Resnica, ki se je oklical za tretji steber, ne kaže znakov približevanja vladi Roberta Goloba, kar na drugi strani dviguje delnice za oblikovanje desnosredinske vlade s SDS. Kakršno koli sodelovanje z Golobovo vlado ostro zavračajo predvsem v NSi z njenim predsednikom Jernejem Vrtovcem na čelu.
Tretji blok je sicer včeraj na omrežju X potencialnemu novemu mandatarju dal vedeti, kaj so njihove programske želje. V zakonu so prvi ukrepi za prihajajočo krizo, vključno z nižjim, petodstotnim DDV na osnovna živila in znižano davčno stopnjo za del energentov. Prav tako predlagajo nekatere druge rešitve s področja malega gospodarstva, vezane na samostojne podjetnike, zamrznitev zakona o gostinstvu in možnost prejemanja polne pokojnine ob nadaljevanju delovne aktivnosti. Kar zadeva davke in prispevke, stranke tretjega stebra predlagajo razvojno kapico pri 7500 evrih plače, znižanje davčnih bremen za oddajanje premoženja v najem in ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence. Predlagajo še odpravo omejitev dela zdravnikov pri zasebnikih. Ni pa med ukrepi predloga o dvigu splošne dohodninske olajšave.