Jesen po volitvah bo za vladno koalicijo Janeza Janše, ki za večino v parlamentu računa na glasove kvaziopozicijske Resnice, pregovorno pestra. Del civilne družbe je konec julija v DZ dostavil več kot 44.000 glasov za naknadni zakonodajni referendum o koalicijski noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Poslanske skupine SDS, trojčka okoli NSi ter Demokratov in Resnice so v odgovor na to konec julija vložile tri predloge posvetovalnih referendumov, med njimi tudi referendum o ukinitvi obveznega plačevanja RTV-prispevka. Po predlogu bi vse štiri lahko izvedli 11. oktobra, ko se obeta superreferendumski dan. Prvega septembra se za nameček začne zbiranje podpisov za razpis zakonodajnega referenduma o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije in zakonu o lokalnih volitvah. V prihodnjih mesecih bo vlado in poslance zaposloval tudi rebalans proračuna.
1. Referendum o »politični policiji«
Koalicija je skupaj z glasovi Resnice konec maja sprejela novelo zakona o parlamentarni preiskavi, ki močno oži pravno varstvo preiskovancev. Med drugim črta varovalke, ki preiskovancem že med samim postopkom omogočajo, da se zatečejo k pravnemu in ustavnemu varstvu ter s tem preprečijo nepopravljive politične posledice in posege v človekove pravice. Po novem bi lahko o teh kršitvah v upravnem sporu vložili tožbo šele po koncu parlamentarne preiskave oziroma po vročitvi končnega poročila komisije, pri čemer komisije teh poročil zelo pogosto sploh ne napišejo. Politika bi lahko na tak način brez »ugovorov« brskala po občutljivih osebnih podatkih političnih nasprotnikov. Po starem zakonu, ki zdaj spet velja zaradi razpisanega referenduma, lahko sodstvo za rokav pocukajo tudi tretjina poslancev, varuh človekovih pravic in preiskovanec sam, po novem pa bi to smela le še sodni svet in generalni državni tožilec. Janševi bi odpravili tudi sodni nadzor nad razrešitvijo članov preiskovalnih komisij, ki so predlani dobili možnost vložitve tožbe na vrhovno sodišče. S to varovalko je želela prejšnja koalicija preprečiti naklepno oviranje dela komisij s predlaganjem poslancev za priče, s čimer se jih je poskušalo izločiti iz komisij. Referendumsko vprašanje se bo 11. oktobra glasilo: »Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre-B), ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 26. maja 2026?«
2. Referendum o »interventnih« ukrepih
Na referendumu bomo državljani jeseni predvidoma odločali tudi o tako imenovanem zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Sindikati bodo začeli zbirati najmanj 40.000 podpisov za razpis referenduma s 1. septembrom, kar ne bi smelo biti težava, saj so jih konec maja ob vložitvi referendumske pobude v vsega treh dneh zbrali 47.000. Koalicija je nato v DZ sprejela sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o zakonu, saj omnibusni zakon vključuje tudi davčne določbe. Ta sklep je nato v odmevni odločitvi razveljavilo ustavno sodišče. Predlog zakona, ki so ga podprli NSi, SLS, Fokus, Demokrati, Resnica in SDS, z izjemo nekaterih ukrepov sploh ni interventen, temveč pomeni parcialen poseg v sistemske rešitve na področjih davkov, zdravstva, pokojnin in socialnih prispevkov. Vložen je bil mimo socialnega dialoga in pod črto pomeni okoli milijardo evrov manj v proračunu, pri čemer je bil sprejet še pred zaprisego sedanje vlade. Od njega bi največ koristi imeli (naj)premožnejši. Med drugim prinaša uvedbo razvojne kapice pri 7500 evrih bruto plače in nekatere rešitve na področju malega gospodarstva, znižanje DDV za nekatera osnovna živila, znižanje obdavčitve najemnin in ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence, pa tudi odpravo prepovedi dela zdravstvenih delavcev, ki so zaposleni v javni zdravstveni mreži, pri zasebnikih. Zakonodajni referendumi so po pravilu tudi tehtanje vlade, ki bi v primeru, da zakon pade, imela eno leto zvezane roke pri uveljavljanju številnih predvolilnih zavez, ki so zajete v aktu. Referendum utegne pasti v čas lokalnih volitev.
3. Posvetovalni referendumi
Poslanske skupine SDS, NSi, SLS, Fokusa, Demokratov in Resnice so konec julija na isti dan, ko je DZ razpisal zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, v odgovor vložile tri predloge posvetovalnih referendumov. S tem želijo z več referendumskimi vprašanji preusmeriti fokus kampanje in lažje mobilizirati svojo volilno bazo. Predlagajo, da bi jih izvedli 11. oktobra, torej na dan, ko je razpisan omenjeni referendum o parlamentarnih preiskavah. Izredna seja o razpisu posvetovalnega referenduma, o čemer odloča poslanska večina, bo predvidoma konec avgusta. Volilce bi koalicija povprašala o pogojevanju denarne socialne pomoči delovno sposobnim osebam z aktivnim opravljanjem družbenokoristnega dela, o ukinitvi obveznega plačevanja RTV-prispevka in o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah. Pri referendumu o slednjem bi se torej vlada z ljudmi posvetovala o nečem, o čemer je že odločila, potem ko je sredi junija sprejela novelo zakona o lokalnih volitvah, s katero je tujcem iz tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji po več kot 20 letih odvzela volilno pravico. Kar je skregano z namenom referenduma, saj DZ po zakonu posvetovalni referendum razpiše o vprašanjih širšega pomena za državljane, preden končno odloči o posameznem vprašanju, ne pa potem, ko je o njem že odločil. Za nameček se s 1. septembrom začne še zbiranje podpisov volilcev za razpis zakonodajnega referenduma o zakonu o lokalnih volitvah.
4. Rebalans proračuna
Proračunski primanjkljaj je v prvih šestih mesecih letos po podatkih finančnega ministrstva znašal 1,2 milijarde evrov, medtem ko je za celo leto ocenjen na 2,1 milijarde evrov. Trenutne koalicijske stranke so že v predvolilni kampanji opozarjale na luknjo v javnih financah, kritike pa nadaljevale tudi po volitvah. Češ da je vlada Roberta Goloba pustila »prazne kašče«. Vlada je nato julija sprejela izhodišča za rebalans državnega proračuna za leto 2026 in pripravo proračunov za leti 2027 in 2028. Za letos je skupne odhodke s 17,7 milijarde evrov zvišala za 700 milijonov, na 18,4 milijarde evrov. Iz dokumenta je razvidno, da se bodo na primer sredstva ministrstva za obrambo zvišala za 236,2 milijona evrov. Koalicijske stranke so skupaj z Resnico sprejele tudi že omenjeni interventni zakon, ki, če bo prestal referendumsko glasovanje, pomeni za državno blagajno dodatno milijardo minusa. V vladi ob tem že govorijo o predlogih za davčno reformo: na mizi je znižanje davka na dobiček, znižanje prve dohodninske stopnje s trenutnih 16 na 10 odstotkov, splošno dohodninsko olajšavo pa bi lahko s 5500 evrov dvignili na 7000 ali 8000 evrov. Aprila smo pisali, da po oceni finančnega ministrstva dvig olajšave na 7000 evrov pomeni za okoli 380 milijonov evrov izpada dohodkov države, na 8000 evrov pa izpad prihodkov v višini okoli 572 milijonov evrov. Nad proračunom letos visi še energetska kriza, iz gospodarstva pa že slišimo klice po državnih subvencijah. Prejšnja energetska kriza je državo stala 870 milijonov evrov. Trenutna vlada torej po eni strani opozarja na luknjo v javnih financah, na drugi pa predlaga oziroma sprejema ukrepe, ki bi jo še poglobili. Pri tem (še) ne daje konkretnih ocen o pričakovanih finančnih učinkih teh ukrepov.
5. Lokalne volitve
Ob obetu številnih referendumskih kampanj so v strankah v polnem teku tudi že priprave na novembrske lokalne volitve, na katerih bomo v 212 občinah volili občinske svetnike in župane za prihodnji štiriletni mandat. Imen kandidatov po večini v strankah še ne razkrivajo. Posebno zanimiva bo županska tekma v Ljubljani, kjer se omenja več resnih izzivalcev dolgoletnega župana Zorana Jankovića. Izzval ga bo Luka Mesec iz Levice, oblikovala se je tudi skupna lista Urške Klakočar Zupančič in Antona Ropa. Datum volitev je bil znan že prej, saj je z zakonom določeno, da se redne lokalne volitve opravijo tretjo nedeljo v novembru, kar je tokrat 15. v mesecu. Drugi krog županskih volitev v občinah, kjer nobenemu od županskih kandidatov v prvem krogu ne uspe zbrati večine glasov, pa sledi 14 dni po prvem, letos torej 29. novembra. S 7. septembrom začnejo teči roki za volilna opravila. V luči referenduma o zakonu o lokalnih volitvah pri tem ostaja odprto vprašanje, ali bodo lahko letos glasovali tudi državljani tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji. Po trenutno veljavnem »starem« zakonu to pravico imajo. Gre za nekaj več kot 100.000 ljudi. Na zadnjih lokalnih volitvah je volilno pravico izkoristilo približno 7500 državljanov tretjih držav.
6. Afera Black Cube
Poslance septembra čaka prvo redno plenarno zasedanje z obravnavo zakonskih predlogov. Na mizi poslancev bo po pričakovanjih napovedana ustanovitev demografskega sklada, pričakuje se tudi zakon o vzpostavitvi Skoka, posebnega organa za pregon korupcije in organiziranega kriminala, kar obljubljajo Demokrati. Zanimiv bo tudi razplet preigravanj okoli ustanovitve opozicijskih preiskovalnih komisij. Koalicija je s podporo Resnice že dvakrat onemogočila ustanovitev opozicijske preiskovalne komisije o aferi Black Cube in o financiranju strank. Ustava določa obvezno ustanovitev preiskovalne komisije na zahtevo 30 poslancev, a je koalicija dvakrat obšla to določbo z zavrnitvijo dnevnega reda izrednih sej. Pravniki Miro Cerar, Matej Avbelj, Ciril Ribičič in Albin Igličar so glede tega na seji poslovniške komisije sredi julija opozorili, da takšna praksa pomeni kršitev in zlorabo ustavnih določb. V Svobodi ter Levici in Vesni so takoj po konstituiranju novega sklica DZ vložili zahtevo za preiskovalko, s katero bi ugotavljali, kdo je (izraelskemu podjetju) naročil in plačal tajno snemanje pogovorov z vidnimi osebnostmi, med drugim iz politike in odvetništva, ter zakaj so predstavniki Black Cube decembra lani večkrat obiskali sedež SDS v Trstenjakovi ulici. Spomnimo: Sova je v poročilu po volitvah potrdila tuje vplive na volitve v Sloveniji, potem ko je bilo pred volitvami na spletu objavljenih več anonimnih posnetkov nekaterih vidnih posameznikov, ki so jih posneli na lažnih poslovnih sestankih, medtem ko so razlagali svoje videnje dogajanja v državi in ocenjevali, kdo naj bi bil v državi vpliven in kdo koruptiven. Poslanci Resnice, SDS ter NSi, SLS in Fokusa vzporedno glede afere Black Cube zahtevajo odreditev parlamentarne preiskave o sumu politične zlorabe Sove in policije. Preiskovali bi sume posredovanja informacij o aferi v javnost.
7. Afera Mijič
Oči bodo jeseni uprte tudi v stranko Resnica, in sicer zaradi afere njihovega poslanca Borisa Mijiča. Potem ko je v javnost prišlo, da je njegovo podjetje Progros delavcem in državi dolžno več deset tisoč evrov, je insolventno podjetje podaril Roku Snežiču, ki je spremenil ime podjetja v Klukec, glavno dejavnost pa v rejo kamel. Mijiča bremenijo tudi očitki o ponarejanju listin, s katerimi naj bi odjavil bivše zaposlene iz socialnih zavarovanj. V stranki so ga dolgo časa ščitili, nato je ob zadnjem manevru z odsvojitvijo podjetja predsednik Resnice Zoran Stevanović napovedal, da bodo »izvedli vse potrebne korake, da Boris Mijič oktobra ne bo več poslanec oziroma ne bo več zastopal našega mandata«. O ukrepih in morebitni izključitvi poslanca iz Resnice bodo organi stranke po napovedih odločali takoj po koncu parlamentarnih počitnic. Mijiča pa vseeno niso pozvali k odstopu s poslanske funkcije. Zakaj? Če bi odstopil pred 10. oktobrom, bi Resnica izgubila enega od petih poslanskih mandatov in bi se morala zanj na nadomestnih volitvah potegovati z drugimi strankami in listami.