V prvem odzivu Slovenije na opozorilo o grožnjah Zgagi je stalno predstavništvo Slovenije pri Svetu Evrope zapisalo, da še preiskujejo, kako se je zgodil incident. Zagotavljali so, da bo vlada še naprej zagotavljala razmere za svobodno in neodvisno delo novinarjev. Ob tem so dejali, da se bodo borili proti lažnim novicam, ob čemer so omenili, da je bilo v Sloveniji tudi veliko lažnih novic o premierju Janši.
Pluralnost samo v času Janševe vlade
Precej ostrejše je drugo pismo Svetu Evrope, napisano kot odziv na napade premierja Janše na RTV Slovenija. V njem se poskuša predstaviti široko sliko medijske krajine v Sloveniji, kot jo vidi trenutna vlada. Pismo začenjajo z »zgodovinskimi dejstvi«, po katerih ugotavljajo, da ima večina medijev v Sloveniji svoje korenine v komunističnem režimu, odgovorni uredniki pa so bili še konec 90. let nekdanji člani Udbe. V pismu se slovenska vlada obregne tudi ob nacionalko, za katero so zapisali, da so jo do leta 2004 neposredno vodile nekdanje komunistične strukture.
Kot problematično je opisano tudi oglaševanje v medijih. Uradno stališče Slovenije v pismu je, da so spodleteli vsi poskusi ustanavljanja novih medijev, ki ne bi bili osnovani na komunistični preteklosti, saj v nasprotju z obstoječimi mediji niso prejemali oglaševalskega denarja. Situacija se je po oceni piscev vladnega pisma nekoliko spremenila v obdobju 2004–2008, ko so stranke, ki so izhajale iz prejšnjega režima, izgubile oblast. Večja pluralnost RTV Slovenija naj bi se ponovno spremenila, ko je oblast leta 2008 prevzela Pahorjeva vlada in se je zasledovalo urednike in novinarje, ki niso bili del omrežja nekdanjega komunističnega režima.
V uradnem dopisu Slovenije za platformo Sveta Evrope se v zaključnem delu jasno izraža veselje, da je Slovenija glede svobode govora in medijev postala predmet mednarodnega zanimanja. Ob tem je še zapisano, da po oceni vlade kritika funkcioniranja RTV Slovenija ne sme biti razumljena kot kršitev medijske svobode.
Objava ne pomeni, da ima Svet Evrope isto mnenje
V tiskovni službi Sveta Evrope so pojasnili, da na njihovi spletni platformi za zaščito novinarstva in varnosti novinarjev vedno objavljajo tudi odzive vlad, ki jih prejmejo na opozorila o grožnjah medijski svobodi. Ta opozorila prejemajo od partnerskih mednarodnih novinarskih združenj ali pa tudi od Evropske radiodifuzne zveze (EBU). »Da objavimo odgovor vlade, ne pomeni, da delimo njihovo oceno oziroma jo z objavo podkrepimo,« je pojasnila tiskovna predstavnica Sveta Evrope Tatiana Baeva.
Kot še pojasnjujejo v Svetu Evrope, njihovi zaposleni, ki se ukvarjajo s platformo, ne analizirajo medijske situacije v državah ali posamičnih primerov. Delujejo zgolj na podlagi opozoril partnerskih organizacij. Ko bodo te organizacije, ki so sprožile opozorilo za nevarnost medijske svobode, ocenile, da je bila zadeva razrešena, bodo o tem obvestile platformo. Primer bo nato premaknjen med rešene zadeve.
Preberite še: Prva razpoka v koalicijskih vrstah
