Bor Greiner je prvi vstopil v tekmo za naslednika Saše Arsenoviča. Znani radijec, sicer direktor Radia City, se je v kampanji profiliral kot človek iz ljudstva, ki obiskuje mestne četrti, klepeta z mimoidočimi in se iskreno zanima za njihove tegobe. Strategija, podprta z mrežo lokalnih medijev, ki jih obvladuje vodja Greinerjevega volilnega štaba Boštjan Lesjak, je učinkovala. V doslej edini opravljeni javnomnenjski raziskavi je Greiner dobil največjo podporo. Obkrožilo bi ga 39,1 odstotka vprašanih.
Drugačen obraz je pokazal na soočenju na Pop TV, ki je poskrbelo za čustveni vrhunec dosedanje mariborske županske tekme. V oddaji, v kateri je sodelovala četverica kandidatov, ki jim je anketa napovedala največ možnosti za uspeh, se je vztrajno iskrilo med Greinerjem in Matevžem Frangežem. Slednjemu anketa napoveduje uvrstitev v drugi krog s 25,4-odstotno podporo. Greiner mu je očital, da je od njega prepisal program, kar je Matevž Frangež zanikal. Zbodla ga je tudi njegova opazka, da nima hrbtenice. Greinerjev ton je postal »gostilniško« glasen, vse bolj napet pa je postajal tudi Frangež, ki je protikandidatu očital, da ne zna poslušati.
»Pa kako si zopet bolj pameten od mene!«
»Ljudje si želijo, da se končajo ti neki navidezni prepiri, pa dovolj imajo tega, da se pred kamero se kregajo, zadaj pa pijejo pivo,« je bil prepričan Greiner. Frangež, kandidat SD, Levice ter Liste kolesarjev in pešcev, se je strinjal, »žal pa nisem prepričan, da se (Greiner, op. p.) prepozna v teh besedah«. »Pa kako si zopet bolj pameten od mene!« mu je – opazno vznemirjen – glasno odvrnil Greiner. V oddaji je še trdil, da je Frangež njegov dolgoletni prijatelj, pozneje je zapisal, da mu gre med vsemi politiki najbolj na živce.
Že ob uvodu v njun besedni dvoboj je protikandidatka Katja Koren hudomušno dejala: »To je dokaz, da Maribor potrebuje žensko županjo.« Nekdanja smučarska šampionka je zdaj državna sekretarka za šport in turizem na gospodarskem ministrstvu. Za položaj županje kandidira s podporo Demokratov, SDS, NSi in Fokusa. Raziskava agencije Mediana, ki jo je naročil Večer, ji je izmerila 16 odstotkov podpore.
Tudi nestrankarski kandidat Andrej Bauman se na soočenju Pop TV ni hotel spustiti na nizko raven razprave. Na ponedeljkovem soočenju Večera je v zvezi s tem poudaril, da bodo volilci presojali tudi, kdo ostane miren pod pritiskom. Anketa mu napoveduje 9,9-odstotno podporo.
Zoper podfinanciranost z zakonom za Maribor
Sicer je županski boj v Mariboru doslej potekal brez incidentov in afer. Razprava je bila pretežno vsebinska. Kandidat Bauman je doslej pokazal največ znanja s področja političnega in menedžerskega upravljanja mesta. Ne nazadnje je bil minula štiri leta mestni svetnik na Arsenovičevi listi. Obenem ima pestre in očitno tudi plodovite poslovne izkušnje, s katerimi si je ustvaril zajetno premoženje. Kolikšno je, javnosti ne želi natančno razkriti. Nekdanji novinar in športni delavec je vajen nastopanja pred kamerami, njegova ključna pomanjkljivost pa je nizka javna prepoznavnost.
Kot župan bi se Bauman boril proti podfinanciranosti občine. Po njegovi oceni je Maribor v zadnjih osmih letih zaradi neustrezno odmerjene povprečnine oškodovan za okoli 200 milijonov evrov. Zato bi bilo po njegovem prepričanju treba sprejeti zakon o Mariboru. Med prednostne naloge uvršča tudi vlaganja v osnovne šole in vrtce.
Najmanj poznavanja delovanja mesta in njegovega aparata je pokazala kandidatka Koren, ki živi v sosednji občini Ruše in je kandidaturo vložila med zadnjimi. V nastopih je ponavljala, da se bo z lokalnimi razmerami podrobneje seznanila šele po prevzemu županskega mandata, obenem pa je v svoj prid izpostavljala odlične odnose s sedanjo vlado Janeza Janše.
Stanovanjsko stisko bi lajšala s prilagoditvijo nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč, s čimer bi povečala zanimanje za oddajanje praznih nepremičnin. Želi si tudi dejavnejšega medobčinskega stanovanjskega sklada. Ohranila bi zaprto mestno središče, hkrati pa izboljšala njegovo dostopnost za stanovalce in lastnike lokalov.
V Mariboru bi gradil na izkušnjah državnega sekretarja
Tudi Frangež ne živi v Mariboru, temveč v občini Pesnica. Politično aktiven je že 30 let, nazadnje je deloval v Ljubljani, v Golobovi vladi je bil državni sekretar na gospodarskem ministrstvu. To se pozna v ključnih poudarkih njegovih javnih nastopov. Napoveduje ustanovitev mestne pisarne za odnose z investitorji. V desetih letih želi doseči ustanovitev sto novih podjetij z 10.000 delovnimi mesti in 100.000 evri dodane vrednosti. Zavzema se za vzpostavitev tehnološkega parka in gradnjo logističnega centra ob letališču v sosednji občini Hoče - Slivnica.
Tudi karierni politik opozarja na občinsko podfinanciranost. Odpravil bi jo s spremembo zakona o financiranju občin. Napoveduje še protidraginjski program za socialno ranljive skupine. Pospešil bi gradnjo javnih najemnih stanovanj, kakovost življenja bi izboljševal z oživljanjem praznih občinskih prostorov. Stranke, ki ga podpirajo, so oblikovale Zavezništvo za Novi Maribor in skupaj pripravile program za razvojni preboj.
Bor Greiner niza številne na videz preproste ukrepe v prid meščankam in meščanom. Znižal bi zneske na položnicah javnih komunalnih podjetij. Interval voženj mestnih avtobusov bi skrajšal na 15 minut, saj na terenu ugotavlja, da je javni promet ena od težav, ki jih Mariborčani najbolj občutijo. O izvedbi ukrepov bi se vselej posvetoval z ljudmi.
Kot veliko prednost navaja svojo nestrankarskost in neodvisnost. Greiner prej ni bil politično aktiven. So pa bili politično dejavni nekateri kandidati pri vrhu njegove liste za mestni svet. Karin Jurše je bila večletna mestna svetnica Gibanja Svoboda, Danilo Burnač je bil vodilni član mariborske SDS in več let tudi podžupan Franca Kanglerja. Ob Greinerjevo »neodvisnost« se je na soočenju Dela obregnil Frangež: »Sit sem teh neodvisnih kandidatov, ki so ne levo ne desno, potem pa se zgodijo logarji pa stevanovići in vse to, kar v Sloveniji trenutno doživljamo.«
Kdo je za sežigalnico in radarje, kdo proti?
Na predvolilnih soočenjih je bilo veliko pozornosti namenjene gradnji objekta za toplotno obdelavo komunalnih odpadkov. Frangež bi se oprl na strokovne študije, preveril ustreznost predvidene lokacije in odločitev prepustil občankam in občanom na zavezujočem referendumu.
Za Katjo Koren je sežigalnica smiselna rešitev za Maribor, saj je izvoz odpadkov drag, hkrati bi z njo proizvajali toploto za daljinsko ogrevanje in elektriko. Dvomi o tem, da bi občani zmogli odločati o tako zahtevnem strokovnem vprašanju. Raje bi se oprla na neodvisne strokovne analize. »S polovičnimi informacijami je zelo težko podati enoznačen odgovor,« je dejala.
Andrej Bauman poudarja, da se o sežigalnici razpravlja, še preden je država podelila koncesijo. V preteklosti si je že ogledal celjsko toplarno. Oprl bi se na strokovne študije, zavezujočemu referendumu načeloma ne nasprotuje. Greiner bo proti sežigalnici, dokler ga ne bodo prepričali, da bi bila to najboljša rešitev. Zahteval bi neodvisno presojo vplivov na zdravje in okolje, referendum pa bi morda predlagal šele po več neodvisnih razpravah.
Tudi letos so kandidati znova razpravljali o radarjih. V Mariboru je trenutno določenih šest lokacij, po katerih krožita dve merilni napravi. Greiner ne bi širil nadzora, temveč bi namesto radarjev postavljal hitrostne ovire. Tudi Bauman ne bi postavljal dodatnih merilnikov hitrosti. Poudarja, da je obstoječe lokacije izbrala stroka in da so naprave namenjene izključno umirjanju prometa ter izboljšanju varnosti v bližini vrtcev in šol.
Matevž Frangež se strinja, da lahko radarji izboljšajo prometno varnost, vendar mesto z njimi ne sme stremeti k zaslužku. S tem se strinja tudi Katja Koren. Radarjem ne nasprotuje, opozarja pa, da ne bi smeli motiti nikogar, ki spoštuje prometne predpise.
Za župana Maribora se poteguje še šest kandidatov: Matej Vodopivec (Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti), Andrej Matvoz (Gibanje Svoboda), Mitja Zgoznik (Resnica), Vincenc Gajser (Stranka slovenskega naroda), Aleš Ernecl (Stranka Straža – Katoliška narodna stranka) in Igor Jurišič (Stranka mladih – Zeleni Evrope).