Tožbo so vložili Bogdan Biščak, Andrej Pleterski, Dušan Keber, Igor Pribac in Brigita Skela Savič, potem ko državna volilna komisija (DVK) ni ugodila njihovemu ugovoru glede potrditve referendumskega izida. Zahtevajo razveljavitev glasovanja in izvedbo novega referenduma, ki bi potekal »v poštenih in zakonitih pogojih«.
Kaj jih je zmotilo? Med drugim, da so se v predreferendumski kampanji glede referendumskega vprašanja izrekali zdravniška združenja in Katoliška cerkev v Sloveniji, ne da bi se pri tem prijavili kot organizatorji volilne kampanje. V tožbi zoper zapisnik državne volilne komisije med drugim piše tudi, da so bile v predreferendumski kampanji nepravilnosti tolikšne, da razumno odločanje ni bilo mogoče.
Tožba je bila na vrhovno sodišče oddana 24. decembra, odgovor nanjo pa je oddal tudi Aleš Primc, ki nastopa kot stranka v postopku. Referendum o omenjenem zakonu je sicer z zbranimi več kot 40.000 overjenimi podpisi volivcev zahtevala prav koalicija nasprotnikov zakona pod vodstvom Primca. Prepričani so namreč, da bi zakon omogočal preveč zlorab.
Na referendumu 23. novembra so zakon volivci zavrnili. Proti je glasovalo 370.802 volivcev oziroma 53,44 odstotka, za zakon pa 323.047 volivcev oziroma 46,56 odstotka.
Primčevi so sicer za danes pred vrhovnim sodiščem napovedali shod z naslovom Proti nezakoniti razveljavitvi referenduma. Vlagatelji tožbe menijo, da gre za pritisk na sodišče in da se mora zadeva razčistiti na sodišču in ne na ulici.
Različna mnenja glede roka za odločitev
V času do obravnave so se kopja lomila tudi glede zakonskega roka, v katerem mora vrhovno sodišče odločiti. Zakon o referendumu in ljudski iniciativi v členu 52 c določa, »da mora vrhovno sodišče odločiti o tožbi po izvedeni glavni obravnavi najkasneje v 30 dneh od prejema odgovora na tožbo ali izteka roka za odgovor na tožbo«.
Na vrhovnem sodišču so sicer zadnji odgovor na tožbo prejeli 28. januarja, kar pomeni, da se je 30-dnevni rok, v katerem bi morali vrhovni sodniki odločiti o tožbi zagovornikov zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, iztekel 27. februarja. A je sodišče obravnavo sklicalo šele za 10. marec, torej enajst dni pozneje, odločitev sodnikov pa bo spisana zatem. »Gre za instrukcijski rok, treba je namreč upoštevati čas, ki je potreben za vročitev vabil na obravnavo, in čas, ki mora biti strankam zagotovljen za pripravo na obravnavo,« so pred časom pojasnili na vrhovnem sodišču.
»Zakon o referendumu in ljudski iniciativi vsebuje kup rokov, ki se jih morata državni zbor in volilna komisija držati pri razpisu in izvedbi referenduma. Za vrhovno sodišče pa so roki instrukcijski in očitno bo zaradi te samovolje ponovljeni referendum, če bo do njega res prišlo, izpeljan po volitvah in ne na dan volitev. To nas bo stalo nekaj dodatnih milijonov evrov,« je glede tega menil Bogdan Biščak.