Neurja s točo, močnim vetrom in obilnim deževjem, ki so v torek in sredo prizadela območja od zahodne oziroma severozahodne do vzhodne Slovenije, so po navedbah Zavarovalnice Triglav povzročila precejšnjo škodo tako na objektih in vozilih kot na kmetijskih površinah. »Zastopniki so že na terenu,« je sporočila zavarovalnica, ki prebivalcem svetuje, naj v vremenskih ujmah in pri odpravljanju posledic najprej poskrbijo za svojo varnost ter varnost svojih bližnjih, šele zatem za premoženje in prijavo škode. To naj ustrezno dokumentirajo – s fotografijami poškodb in s shranjeno relevantno dokumentacijo.
»Kljub temu da za prijavo škode velja tridnevni rok po njenem nastanku, v primeru škode zaradi neurij upoštevajo tudi kasnejše prijave,« svoje stranke pomirja Triglav. »Izjema je prijava škode v kmetijstvu, ki jo je treba prijaviti čim prej ali najkasneje v treh dneh, še posebej pred žetvijo.«
Najdražja je tista streha, ki jo plačamo dvakrat
Veliko škode je znova povzročil orkanski veter. V teh okoliščinah na višino izplačila vpliva tudi ocena, ali je bila ustrezno pritrjena strešna kritina. »Ljudje pogosto mislijo, da veter na streho deluje izključno od zgoraj, v resnici pa prodira tudi pod streho in pri tem ustvarja silo vzgona,« pojasnjuje Amel Emkić, inženir gradbeništva iz skupine Wienerberger. »Takrat lahko pride do dviga dela ostrešja, nato pa tudi do verižne reakcije. Od tega, kako je streha projektirana in izvedena, je odvisno, ali pride le do dviga posameznih delov ali celo celotne strehe.«
Pomembno je poudariti, da streha ni le strešnik ali pločevina, temveč celovit sistem, pri katerem ima sistemska oprema ključno vlogo pri njeni odpornosti in funkcionalnosti, še pravi Emkić. »V takšnih neurjih imajo pomembno vlogo vetrne sponke za pritrjevanje, strešna folija, ki deluje kot sekundarna kritina in zagotavlja dodatno zaščito pred vdorom vode, ter kakovostno izvedeni robni deli strehe. Gre za dodatno naložbo, ki predstavlja le približno en do dva odstotka celotne investicije v streho, hkrati pa lahko prepreči bistveno višje stroške v prihodnosti. Navsezadnje je najdražja vedno tista streha, ki jo plačamo dvakrat.«
V zavarovalnici Generali zaznavajo rast povpraševanja po zavarovanjih po avgustu 2023. »Ta rast sledi večji ozaveščenosti ljudi, ki je povezana s pogostostjo in vplivi naravnih dogodkov. Stranke pogosteje preverijo obseg kritij in se odločajo za širša zavarovanja,« odgovarja Dnevniku.
Zoper sušo se ni mogoče zavarovati
Po njihovih besedah je največ zanimanja za zavarovanja nepremičnin in dodatna kritja za naravne nevarnosti. »Stranke vse bolj vključujejo poplavo, neurje in točo,« so zapisali. »Regijska odstopanja so povezana z izpostavljenostjo posameznim tveganjem. Na območjih, kjer so bili dogodki pogostejši, je zanimanje večje.« Obstajajo pa dogodki, ki jih ni mogoče zavarovati – najbolj poznana je suša.
V zadnjem desetletju se je število škodnih primerov zaradi naravnih nesreč v Sloveniji povečalo za približno tretjino, je aprila poročal portal Svet24. Po ocenah zavarovalnic pri nas na leto obravnavajo med 30.000 in 60.000 škodnih primerov zaradi vremenskih vplivov. Povprečna škoda pri vetru znaša med 1500 in 3000 evri, kar je še sorazmerno malo, skupna letna izplačila za naravne nesreče pogosto presegajo 120 milijonov evrov.
Pri Zavarovalnici Sava so poudarili, da se je povprečna vrednost škod v zadnjih desetih letih povečala za več kot 25 odstotkov, predvsem zaradi dražjih gradbenih materialov in stroškov dela. Zavarovalnica Triglav je v katastrofalnem letu 2023 ocenila vrednost množičnih škodnih dogodkov na 212,2 milijona evrov, kar je skoraj desetkrat več kot v celotnem desetletju pred tem. Tistega leta so zavarovalnice izplačale zavarovancem več kot pol milijarde evrov za poplačilo škode.
Posledica vse bolj zaostrenih vremenskih razmer je rast zavarovalnih premij, narašča tudi razlika med osnovnimi in razširjenimi paketi. Po nekaterih ocenah naj bi bilo v Sloveniji zavarovanih okoli 70 do 80 odstotkov vseh stanovanjskih nepremičnin, vendar vsi zavarovanci nimajo v polico vključene zaščite pred vsemi naravnimi nesrečami. Slabše sta pokrita poplava in potres, najpogosteje pa v polico Slovenci vključujejo ravno veter in točo, a tudi tukaj obstajajo določene omejitve v pogodbah, je poročal Svet24.
