Slovenija ostaja država z izrazito prostovoljsko tradicijo. To potrjuje tudi Skupno letno poročilo o prostovoljstvu v državi za leto 2025, ki ga je pripravilo Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo, vlada pa se je z njim seznanila 16. julija letos. Na ključne ugotovitve poročila opozarja tudi Slovenska filantropija, ki poudarja, da prostovoljstvo ostaja eden najpomembnejših stebrov solidarne družbe.
Po uradnih podatkih je bilo lani v Sloveniji evidentiranih 228.999 prostovoljcev, kar je skoraj 25 tisoč več kot leto prej, ko jih je bilo 203.786. Skupaj so opravili 8.607.705 ur prostovoljskega dela, kar predstavlja rahlo rast v primerjavi z letom 2024, ko je bilo opravljenih 8.560.250 ur.
Povečalo se je tudi število organizacij, ki prostovoljstvo organizirano izvajajo. Poročilo je oddalo 2.878 organizacij, od tega 2.597 prostovoljskih organizacij in 281 javnih zavodov z registriranim prostovoljskim programom.
Kot poudarjajo avtorji poročila, prostovoljstvo ostaja eden ključnih odgovorov na sodobne družbene izzive. »V času, ko se družba sooča z vse bolj kompleksnimi izzivi – od socialne izključenosti, demografskih sprememb in duševnega zdravja do posledic podnebnih sprememb, digitalne preobrazbe in drugih globalnih kriz – prostovoljstvo ostaja eden najpomembnejših izrazov solidarnosti in medsebojne pomoči.«
Obenem opozarjajo, da uradne številke prikazujejo le del dejanske slike. V poročilo so vključeni zgolj podatki organizacij, ki so vpisane v uradni vpisnik prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom. Neformalno prostovoljstvo in delo organizacij, ki niso vpisane v register, zato ostajata izven statistike, čeprav ocene kažejo, da je takšnega prostovoljskega dela v Sloveniji precej več.
Največ prostovoljskega dela še vedno na področju sociale
Skoraj vse prostovoljsko delo je bilo tudi lani opravljeno doma, v Sloveniji. Od skupno več kot 8,6 milijona ur jih je bilo 97 odstotkov opravljenih doma, 2,6 odstotka v državah Evropske unije, le 0,4 odstotka pa v tretjih državah. V primerjavi z letom prej se je obseg prostovoljskega dela zunaj Evrope občutno zmanjšal.
Tudi struktura prostovoljskega dela ostaja podobna kot v preteklih letih. Največ prostovoljskih ur je bilo opravljenih na področju socialne dejavnosti, kjer so prostovoljci prispevali 3.798.241 ur, kar predstavlja 44,1 odstotka vseh opravljenih ur. Sledijo področja vzgoje in izobraževanja z več kot 1,25 milijona ur, kultura in umetnost ter rekreacija.
Po vrsti dela prevladuje vsebinsko prostovoljstvo, za katero so potrebna posebna znanja ali predstavlja osnovno dejavnost posameznega programa. Takšnega dela je bilo opravljenih več kot pet milijonov ur oziroma skoraj 60 odstotkov vsega prostovoljskega dela. Organizacijsko delo predstavlja dobrih 22 odstotkov, preostanek pa drugo podporno prostovoljsko delo.
Med prostovoljci še naprej prevladujejo ženske. Lani jih je bilo 126.684, kar predstavlja 55,3 odstotka vseh prostovoljcev, moških pa 102.315 oziroma 44,7 odstotka.
Prostovoljstvo ima tudi veliko gospodarsko vrednost
Čeprav prostovoljci za svoje delo ne prejmejo plačila, ima njihov prispevek tudi jasno izmerljivo ekonomsko vrednost. Na podlagi metodologije, določene v pravilniku, je bilo organizirano prostovoljsko delo v letu 2025 vredno 85.174.983 evrov. Od tega predstavlja več kot 50 milijonov evrov vsebinsko delo, približno 25 milijonov organizacijsko delo, preostanek pa drugo prostovoljsko delo.
V Slovenski filantropiji ob tem poudarjajo, da številke povedo le del zgodbe. Še pomembnejši od finančne vrednosti je prispevek prostovoljcev k bolj vključujoči, pravični in povezani družbi. To izpostavlja tudi poročilo ministrstva, ki ugotavlja, da prostovoljstvo pomembno dopolnjuje javne storitve na področjih socialnega varstva, zdravstva, izobraževanja, športa, kulture, varstva okolja ter civilne zaščite in reševanja. Prostovoljci s svojim delom ne zagotavljajo zgolj pomoči ljudem v stiski, temveč prispevajo tudi h krepitvi zaupanja, medgeneracijskega sodelovanja in družbene odpornosti.
Leto 2025 je bilo pomembno tudi zaradi sprejetja prve Strategije razvoja prostovoljstva do leta 2030, ki prostovoljstvo prvič celovito umešča med ključne razvojne politike države. Avtorji poročila ocenjujejo, da gre za pomemben korak pri ustvarjanju spodbudnega okolja za prostovoljsko delo vseh generacij in nadaljnjo krepitev kulture solidarnosti v državi.