Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je včeraj objavilo rezultate prijav na prosta mesta v gimnazijah in srednjih šolah za prihodnje šolsko leto. Po pričakovanjih je veliko število prijav prispelo za gimnazijske programe – v Ljubljani je tako najbolj oblegana večina tradicionalno priljubljenih gimnazij, kot so gimnazija Ledina (247 prijav za 196 prostih mest), gimnazija Bežigrad (218 prijav za 196 prostih mest), škofijska klasična gimnazija (203 prijave za 168 prostih mest) in gimnazija Moste (193 prijav za 140 prostih mest). Med preostalimi srednjimi šolami je velik razkorak med številom prijav in prostih mest dosegla srednja zdravstvena šola s programom zdravstvena nega (314 prijav za 224 prostih mest), med precej zaželenimi pa sta denimo srednja ekonomska šola na Roški cesti (195 prijav za 140 prostih mest) in program veterinarski tehnik v biotehniškem centru (141 prijav za 84 prostih mest).
Primerjava z lanskim letom pokaže, da se v letošnjem letu stanje ni bistveno spremenilo. Tako so tudi lani velik razkorak med povpraševanjem in prostimi mesti za novince oziroma največje število prijav v začetku aprila prejele gimnazije Bežigrad, Ledina, Poljane, Vič ... Po priljubljenosti so podobno izstopale tudi že navedene srednje šole. V medletni primerjavi pa je nekoliko upadlo zanimanje za program strojni tehnik v Šolskem centru Ljubljana – lani je za 140 prostih mest prispelo 151 prijav, letos pa 134.
Stanje prijav se bo sicer do poletja še spreminjalo. Kandidati imajo še do 24. aprila čas, da prijavo prenesejo na drugo gimnazijo ali srednjo šolo. »Stanje prijavljenih bo bolj jasno po izteku roka za prenos prijav. Takrat bodo šole tudi dejansko vedele, koliko kandidatov se je prijavilo za vpis v posamezni program,« so sporočili z ministrstva za vzgojo in izobraževanje. Dinamiko sprememb bo po pričakovanjih narekovalo preračunavanje možnosti za uspeh – nekateri kandidati se bodo za prenos prijavnice odločili, ker se bodo želeli vpisati v manj zaželen program in si s tem povečati možnosti za uspeh. Takšna poteza pa je tvegana, saj se lahko zgodi, da bi se enako odločilo več bodočih dijakov in bi se veliko povpraševanje ustvarilo tam, kjer ga prej ni bilo. »Nekateri pa si enostavno premislijo,« so možne motive za prenos prijav še opisali na ministrstvu. Spet tretji prvotno odločitev spremenijo glede na dokončni premislek o tem, kaj bi želeli početi v življenju, še dodajajo.
Nenehno spreminjanje
Prijavne dinamike pa 24. aprila še ne bo konec. Po tem datumu bodo posamezne šole glede na prostorske, materialne in kadrovske zmožnosti ministrstvo lahko zaprosile za povečanje obsega razpisanih mest. O tem bo ministrstvo odločalo maja in lahko se zgodi, da se bo obseg razpisanih mest v posameznih srednješolskih oziroma gimnazijskih programih še spremenil. »Šele konec maja bo jasno, katere šole bodo na katerih programih dejansko omejile vpis,« opozarjajo na ministrstvu. »Seznam šol, ki bodo omejile vpis, bo objavljen na spletni strani ministrstva 24. maja,« so napovedali. Do določene mere pa se učenci in njihove družine pri odločanju o vpisovanju že vnaprej zanašajo tudi na rezultate iz preteklih let, ki so arhivirani na spletnih straneh ministrstva za vzgojo in izobraževanje.
Do konca šolskega leta bo na osnovnih šolah potekalo tudi zbiranje točk, ki jih učenci pridobivajo z ocenami. Pri tem velja poudariti, da so točke pomembne zgolj pri programih, v katerih bo vpis omejen. Naslednji prelomni datum pri vpisovanju v srednješolske in gimnazijske programe bo tako sledil ob izvedbi prvega kroga izbirnega postopka – ta bo potekal med 16. in 21. junijem. »Spodnja meja točk za vpis v posamezni program je odvisna od števila razpisanih mest, dejanskega števila prijavljenih in uspešnosti prijavljenih kandidatov, kar pa bo znano šele, ko bodo kandidati zaključili deveti razred,« so pojasnili na ministrstvu. Tako zaenkrat tudi še ni mogoče predvideti, koliko bodočih dijakov se bo moralo vpisati v druge programe, ker svojega želenega programa ne bodo dosegli.
Zmanjševanje pritiskov
Zbiranje točk za vpis v srednješolsko izobraževanje sicer po opažanjih vrste pedagoških strokovnjakov za učence predstavlja veliko obremenitev. Na škodljivost »boja« za ocene in točke je v poglobljenem intervjuju za Dnevnikov Objektiv, ki ga je minuli mesec opravila novinarska kolegica Ranka Ivelja, opozorila tudi socialna psihologinja, zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani in izredna članica SAZU, profesorica Mirjana Ule. V mednarodni raziskavi Pisa 2018 se je izkazalo, da so slovenski otroci po zadovoljstvu z življenjem v primerjavi z vrstniki v drugih državah daleč pod povprečjem, je povedala profesorica. »Te ugotovitve, ki so alarmantne, bi morale biti pomembno opozorilo načrtovalcem šolske reforme,« je spomnila.
»Tovrstno točkovanje je na prvi pogled pravično, ker obravnava vse učence na enak način, saj so razvrščeni po številu točk, ki so jih dosegli na osnovi uporabe enakih meril: ocen pri vseh predmetih v zadnjih treh letih osnovne šole,« je razmere na osnovnih šolah opisal raziskovalec s Pedagoškega inštituta dr. Zdenko Kodelja. »Toda te ocene so nenormalno visoke tako v primerjavi s stanjem v nekaterih drugih državah kakor tudi v primerjavi z dosežki slovenskih učencev v nekaterih mednarodnih raziskavah znanja. Dokler ne bo dokazano nasprotno, lahko zato upravičeno trdimo, da so previsoke. Previsoke ocene pa niso ne objektivne ne pravične,« opozarja. Kot je znano, novi minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda za prihodnja leta v okviru šolske reforme sicer napoveduje določene spremembe tudi pri sistemu zbiranja točk.
Pedagoški strokovnjaki še ugotavljajo, da bi bilo dobro pritisk, ki ga doživljajo učenci, zmanjšati tudi s preusmeritvijo kandidatov v trenutno manj zaželene, a zato nič manj perspektivne programe strokovnega oziroma poklicnega izobraževanja. Vendar se tudi pri tem porajajo dileme. »Na odločitve dijakov o vpisu vpliva plača, ki je povezana z izobrazbo,« kompleksnost premislekov pri izbiri izobraževalne poti opisuje profesor Marjan Šimenc s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. »Zato si želijo čim višjo izobrazbo. S tem je verjetno povezano tudi dejstvo, da se strokovna specializacija premika v višje in visoke strokovne šole – o čemer priča odstotek mladih, vpisan v terciarno izobraževanje,« razširja pogled naš sogovornik.
