Ustanovitelj Zavoda Reševalni pas Anže Albreht je v izjavi za medije poudaril, da je danes na slovenskih cestah, avtocestah in hitrih cestah ob zastojih opazen velik napredek pri kulturi oblikovanja reševalnega pasu, vendar izzivi ostajajo. Vozniki so po njegovih besedah med drugim zmedeni, kako pravilno ustvariti reševalni pas na odsekih s tremi voznimi pasovi za vožnjo v eno smer, ki bodo vse bolj pogosti.
V zavodu opozarjajo, da ljudje v zastojih izstopajo iz vozil in se sprehajajo, žogajo ali kolesarijo po vzpostavljenem varnostnem pasu. Gre za "smrtno nevarne situacije", je opozoril Albreht. "Ne obračajte se, ne vozite v nasprotno smer, ne menjajte strani z leve na desno, čakajte na navodila, ki vam jih bomo dali pristojni na samem kraju," pa je voznike pozval Nejc Štremfelj iz Gasilsko reševalne službe Kranj.
Promet je vse gostejši, razmere na cesta pa vse zahtevnejše, je dejala direktorica Agencije za varnost prometa (AVP) Saša Jevšnik Kafol. Opozorila je, da se prometna varnost na slovenskih cestah v letošnjem letu poslabšuje, najbolj ključni vzroki za nastanek prometnih nesreč pa ostajajo neprilagojena hitrost, nepozornost zaradi utrujenosti ali uporabe mobilnih telefonov in vožnja pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog. Damjan Skok iz uprave uniformirane policije pri Generalni policijski upravi je izpostavil, da je na slovenskih cestah letos umrlo 40 prometnih udeležencev, lani v primerljivem obdobju pa 24.
Poudarila sta tudi pomen reševalnega pasu. "V ključnih minutah po prometni nesreči šteje vsaka sekunda. Če se vozniki pravilno razvrstijo in intervencijska vozila hitreje dosežejo kraj dogodka morda lahko rešijo življenje danes neznanca, jutri nekoga, ki ga imamo radi," je dejala Jevšnik Kafol. Med ukrepi za večjo prometno varnost, ki morajo po njenem mnenju postati enako samoumevni, kot je reševalni pas, je nanizala pravilo zadrge, vožnjo v zamiku, trezno vožnjo in vožnjo brez motilcev pozornosti.
O pomenu vzpostavitve reševalnega pasu sta spregovorila tudi vodja sektorja varne mobilnosti pri AMZS Erik Logar in Mitja Marks z Darsa, ki je pozval k strpni, odgovorni in previdni vožnji.
Varnosti na slovenskih avtocestah ne ogroža zgolj prekomerna hitrost ampak tudi nepozornost, je dejala Ana Cergolj Kebler iz Zavarovalnice Triglav, kjer so v zadnjih petih letih na vzorcu 60.000 analizirali dogajanje na avtocesti pri postajališču Radovljica in zabeležili 125.000 prekoračitev hitrosti in hkrati 30.000 primerov uporabe telefona.
"Prihajajo poletni meseci, ko bo na cestah več delovišč, zoženja in zastojev, pa tudi več utrujenih voznikov in to so trenutki, ko cesta manj odpušča. Normalno in pričakovano je, da se poleti promet zgosti, ne smemo pa normalizirati tega, da vozniki pri avtocestni hitrosti gledajo še v telefon," je posvarila.