V domove po Sloveniji sta se po letu 2020 znova zavlekla strah in negotovost pred jutrišnjim dnem. Pri ocenjevanju kakovosti življenja smo se vrnili v leto 2015, ko je delež pesimistov po raziskavi Vox populi skoraj dosegel delež tistih, ki so menili, da bodo razmere enake. Spomnimo, leto 2015 je bilo prvo leto po večletni finančni in gospodarski krizi, ki je eksplodirala konec leta 2008 in kulminirala leta 2013, ko se je Slovenija na mednarodnih finančnih trgih s težavo zadolževala, da je lahko financirala tekočo porabo. Nato so se v obdobju vlade Mira Cerarja zadeve umirile, stopnja pesimizma je zdrknila pod petino sodelujočih v raziskavi Vox populi, optimisti pa so zajemali skoraj 60-odstotni delež.
Z izbruhom epidemije novega koronavirusa in drastičnimi ukrepi se je v letih 2020 in 2021 pesimizem okrepil. Letošnji padec optimizma pa lahko opišemo kot odziv na vojno v Ukrajini in vse bolj vztrajno inflacijo, ki jo poganjata energetska kriza in vse bolj prisotna draginja.
Ko smo decembra anketiranim zastavili vprašanje, kako ocenjujejo življenjske razmere v svojem gospodinjstvu v letu 2022 v primerjavi z lanskim letom, je bilo razmerje med pesimisti (razmere so slabše) in optimisti (razmere so enake, razmere so boljše) skorajda izenačeno. Ta podatek pomembno odstopa v primerjavi s podatki iz minulih let, ko smo zastavljali isto vprašanje. Zaskrbljenost pred prihodnostjo nakazuje dodatno vprašanje, ki se nanaša na oceno kakovosti življenja v gospodinjstvu. Tako kot lansko leto ali pred desetletjem smo anketirancem zastavili isto vprašanje, ali bodo v gospodinjstvu leta 2023 živeli bolje, slabše ali enako kot letos. Delež tistih, ki menijo, da bodo živeli približno enako, je dobrih 46 odstotkov, kar je najmanj v primerjavi z letom 2021 ali 2011, ko je bilo optimističnih več kot polovica sodelujočih v anketi. Delež tistih, ki menijo, da bomo živeli slabše, pa je naglo porasel na skoraj 40 odstotkov, kar je bistveno več kot pred letom dni, ko je bilo pesimistov nekaj manj kot četrtina vseh sodelujočih v anketi.
Zaskrbljeni zlasti starejši
Statistični urad (Surs) v letnem pregledu 2022 ugotavlja, da so ljudje v letu 2021 ocenili splošno zadovoljstvo z življenjem z najvišjo povprečno oceno doslej po letu 2012. Na lestvici od 0 do 10 je znašalo povprečje 7,8, najbolj zadovoljni pa so bili prebivalci gorenjske, osrednjeslovenske in goriške statistične regije. Neposredne primerjave med anketo in podatki Sursa ni mogoče delati, ker so metodološko precej različni, pa tudi, ker uradne statistike v kazalnikih družbenih in ekonomskih trendov še niso upoštevale letošnjih podatkov. Pa vendar nam primerjava potrjuje, da se je razpoloženje med ljudmi pomembno spremenilo, to pa verjetno zaradi negotove prihodnosti kot posledice energetske krize, višanja stroškov in vojne v Ukrajini.
S križanji podatkov Vox populi med demografijo in vprašanji o ocenah življenjskih razmer v letošnjem letu lahko ugotovimo, da so pesimisti zlasti v starostni skupini nad 60 let. Več kot polovica vseh nad to starostno mejo je odgovorila, da so razmere v njihovem gospodinjstvu slabše kot leto pred tem. Na drugi strani so bolj optimistični mladi do 30 let, saj jih kar dobra četrtina meni, da so letos razmere boljše kot lani. V starostnih skupinah nad 30 let in nad 45 let je denimo takšnih le za vzorec oziroma za kakšen odstotek. Večina v delovno aktivnih generacijah meni, da je bilo letošnje leto enako prejšnjemu. Pomembna razlika je tudi po tipu naselbine, kjer anketiranci živijo. Več kot polovica tistih, ki so odgovorili, da so razmere enake kot lansko leto, živi v urbanih okoljih, polovica tistih, ki so prepričani, da so razmere letos slabše, pa živi na podeželju.
Zadovoljstvo pod
povprečjem OECD
Na tej točki so lahko zanimive primerjave z letošnjim supervolilnim letom (parlamentarne, predsedniške, lokalne volitve), kjer smo lahko spremljali značilne politično-strankarske ločnice po starostnih in geografskih parametrih (urbano – podeželsko), ko je bilo značilno, da je zmagovalka parlamentarnih volitev Gibanje Svoboda oziroma predsedniških volitev odvetnica Nataša Pirc Musar pridobivala v urbanih okoljih, opozicija oziroma poslanec SDS Anže Logar pa na podeželju.
Mednarodne primerjave o zadovoljstvu z življenjem kažejo, da je Slovenija v spodnji polovici. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) vsaki dve leti objavi indeks o kakovosti življenja v posamezni državi. Zadnji je bil objavljen leta 2020, naslednji bo prihodnje leto na osnovi podatkov iz leta 2022. OECD pri izračunu kazalnika zadovoljstva z življenjem upošteva 11 področij (prihodki, premoženje, zaposlitev, plača, gospodinjstva, izobrazba …). V OECD ugotavljajo, da se Slovenci, ko jih vprašajo (leto 2020), ali lahko ocenijo splošno zadovoljstvo na lestvici od 0 do 10, s povprečno oceno 6,5 uvrščajo pod povprečje OECD, ki znaša 6,7. Slovenija je po tem indikatorju na 24. mestu od 41 držav OECD, in sicer v družbi Italije, Slovaške in Španije ter za Francijo, Veliko Britanijo, Belgijo in Češko. Na vrhu zadovoljstva z življenjem so skandinavske države, Islandija in Švica, Slovenija pa je pred baltskimi državami, Poljsko in Madžarsko.
