Toda, kot je znano, je popularnost Pahorjeve vlade zatem začela padati. V vseh naslednjih mesecih je bilo vedno več tistih, ki so bili z njenim delom nezadovoljni, dokler ob koncu lanskega leta ni padla na samo 10 odstotkov tistih, ki so ocenjevali, da dela dobro. Pri prvi oceni delovanja Janševe vlade je razmerje uspešno-neuspešno v korist slednjega.
Križanja podatkov kažejo, da aktualno vlado najbolj zvesto (75 odstotkov) podpirajo tisti, ki bi volili SDS, medtem ko so privrženci drugih koalicijskih strank do nje nekoliko bolj zadržani. Med volilci NSi, na primer, jih vlado pozitivno ocenjuje le slaba polovica, polovica pa jih na vprašanje o njeni uspešnosti odgovarja z ne vem. Še precej slabše jo je Janševa vlada odnesla med privrženci DeSUS. Vlado podpira le 15 odstotkov, negativno pa njeno delo ocenjuje 46 odstotkov vprašanih desusovcev. Ob tem je treba opozoriti, da križanja podatkov s strankarskimi opredelitvami vprašanih zaradi relativno nizkih števil niso zanesljiva in jih ne gre jemati za suho raziskovalno zlato.
Podobno, a nekoliko manj to velja tudi za druga križanja, ki denimo odkrijejo, da so do aktualne vlade bolj kritične ženske. Med njimi jih je 41 odstotkov, ki menijo, da vlada ni uspešna, oziroma samo 30, da deluje uspešno. Pri moških je razmerje bolj izenačeno: 33 odstotkov jih meni, da vlada ni uspešna in 35, da je uspešna. Pri izobrazbenih skupinah so ocene precej bolj izenačene. Izstopa le skupina vprašanih s poklicno šolo, v kateri je 10 odstotkov več takih, ki menijo, da Janševa vlada svoje poti ni začela uspešno. Podobno razmerje je pri starostni skupini vprašanih med 46 in 60 leti. Le 28 odstotkov jih meni, da je vlada uspešna, 44 odstotkov pa, da ni. Pri drugih treh starostnih skupinah se vprašani glede ocene vlade razdelijo približno enakomerno: tretjina jih vlado ocenjuje pozitivno, tretjina negativno, tretjina pa nima mnenja. Podobna razmerja so tudi pri regionalni sliki. Izjemi sta mariborska regija (41 odstotkov za vlado, 35 proti) in ljubljanska, kjer je razmerje obrnjeno (28 proti 40). Izrazito več tistih, ki vlado negativno ocenjujejo, je tudi na Dolenjskem.
Ugled vlade poleg predsednika dvigajo ali vlečejo k dnu tudi ministri. Te bi lahko razdelili v tri skupine. V prvo najbolj uspešnih so vprašani v anketi Vox populi uvrstili samo dva: Radovana Žerjava (31 odstotkov) in Janeza Šušteršiča (20 odstotkov). Za njima so se uvrstili Žiga Turk, Vinko Gorenak (po 9 odstotkov), Franc Bogovič (8) in Senko Pličanič (6). V tretji skupini so ostali ministri in ministrica Ljudmila Novak, ki so zbrali manj kot 5 odstotkov glasov. Na lestvici ministrov, za katere javno mnenje meni, da najslabše opravljajo svoje delo, pa je prepričljivo prvi prvak DeSUS Karl Erjavec s 26 negativnimi odstotki. Za njim sta Vinko Gorenak (7) in Ljudmila Novak (6 odstotkov). Pri ocenjevanju ministrov so ženske praviloma bolj prizanesljive kot moški. Iz povprečja po priljubljenosti med ženskami izstopajo predvsem Šušteršič, Bogovič in Turk.
Na strankarskem prizorišču tokratna raziskava Vox populi ne razkriva kakšnih bistvenih sprememb. SDS si je vodilni položaj izboljšala za dobro odstotno točko, medtem ko je Jankovićeva Pozitivna Slovenija izgubila skoraj 4 odstotne točke v primerjavi s prejšnjim mesecem. Slednje gre po vsej verjetnosti pripisati predvsem odločitvi Zorana Jankovića, da se s poslanskega sedeža v parlamentu preseli nazaj na mesto ljubljanskega župana. Za slabi dve odstotni točki slabši rezultat beležijo tudi Pahorjevi socialni demokrati, medtem ko je Pahor na lestvici popularnih politikov z drugega zdrsnil na tretje mesto. Te padajoče odstotne točke so se večinoma preselile v skupini "ne vem" in "ne bi volil", ki je ta mesec za 4 odstotne točke večja, kot je bila februarja. Če bi bile volitve včeraj, bi se v parlament ne uvrstila DeSUS in Virantova državljanska lista.
Prihodnjo nedeljo bo v Sloveniji potekal referendum o potrditvi lani junija v parlamentu z absolutno večino sprejetega novega družinskega zakonika. Vprašani dober teden dni pred referendumom napovedujejo volilno udeležbo med 50 in 60 odstotki. Večina med njimi je na vprašanje, ali bodo družinski zakonik podprli, odgovorila pritrdilno, toda razlika med njimi in nasprotniki je samo 7 odstotnih točk. V Ljubljani je to razmerje ugodnejše za zagovornike zakonika, saj naj bi zanj glasovalo 57, proti 25, neodločenih pa je 18 odstotkov vprašanih.
