Danes objavljamo prvo iz serije zaporednih anket (tracking poll). Tokratna volilna napoved kaže, da bo na volitvah 3. junija prepričljivo zmagala SDS. Obeta se ji 24,5-odstotna, njeni najbližji zasledovalki, Listi Marjana Šarca (LMŠ), pa 16,3-odstotna podpora. Volilna napoved vsebuje tudi minimalne in maksimalne možne volilne deleže, vendar pa LMŠ Janševe stranke ne bi dohitela niti, če bi dosegla zanjo najugodnejši delež (18,7 odstotka), slovenski demokrati pa zanje najmanj ugoden rezultat (21,7 odstotka). Kot maksimalni doseg SDS se sicer napoveduje 27 odstotkov volilnih glasov.
Rezultati kažejo, da bo v parlament prišlo sedem strank. Na tretje mesto so se uvrstili Židanovi Socialni demokrati s 14,4-odstotnim deležem, na četrto pa Cerarjeva SMC, ki se ji obeta desetodstotna podpora. Če tokratne rezultate primerjamo z volilno napovedjo, ki jo je Dnevnik objavil pred štirinajstimi dnevi, vidimo, da se podpora prvim štirim strankam ni pomembneje spremenila. SDS je tedaj zabeležila 24,9-odstotni delež glasov, LMŠ 16-odstotni, Socialnim demokratom se je napovedovala 15,4-odstotna podpora, SMC pa 9,4 odstotna. Največje izboljšanje rezultata izpred dveh tednov, in sicer za dobri dve odstotni točki, je dosegel DeSUS: tokrat se mu pripisuje 8,9-odstotni volilni delež. Prav tako so očitno televizijska soočenja nekaj dodatne priljubljenosti prinesla Levici: po sedanjem merjenju se ji obeta 8 odstotkov volilnih glasov (pred štirinajstimi dnevi 6,8 odstotka).
Volilna napoved vsebuje tudi minimalne in maksimalne možne volilne deleže, ki si jih 3. junija lahko obetajo posamezne stranke oziroma liste, analiza teh podatkov pa še dodatno potrjuje izmerjeno veliko prednost SDS pred zasledovalci. Drugouvrščena Lista Marjana Šarca namreč Janševe stranke ne bi prehitela niti v primeru, če bi LMŠ dosegla za njo najvišji napovedani delež (18,7 odstotka), Slovenski demokrati pa za njih najslabši napovedani rezultat (21,7 odstotka). Kot maksimalni doseg SDS se sicer napoveduje 27 odstotkov volilnih glasov.
Sodeč po tokratnih rezultatih, bo v prihodnjem mandatu s 7-odstotnim deležem najmanjša parlamentarna stranka Nova Slovenija. Ostalim strankam se možnost za vstop v parlament ne nakazuje; med njimi sta najvišjo – dvoodstotno podporo – dosegli Jelinčičeva Slovenska nacionalna stranka in Zidanškova Slovenska ljudska stranka. Vendar bi tudi v primeru, če bi dosegli zgornji rob intervala zaupanja (2,9 odstotka), ostali precej pod štiriodstotnim parlamentarnim pragom. Nad en odstotek volilnih glasov, ki strankam zagotavlja financiranje iz državnega proračuna, bi se povzpeli še Dobra država pod vodstvom Bojana Dobovška in Stranka Alenke Bratušek. Za stranke, ki si lahko obetajo vstop v parlament, bi skupaj glasovalo dobrih 89 odstotkov udeležencev volitev, za preostalih 18 strank, ki ne morejo računati na to, da bodo prestopile parlamentarni prag, bi skupaj glasovalo manj kot 11 odstotkov udeležencev volitev. Med slednjimi je kar šest strank, ki jih kot svojo volilno izbiro ni navedel noben anketiranec.
Brez LMŠ ne bo mogoče sestaviti vlade
Kot kaže, bosta v parlament vstopili le dve desnosredinski stranki, SDS in NSi. Skupaj bi zbrali slabih 32 odstotkov, če bi se uresničila za njiju najugodnejša volilna napoved, pa 36 odstotkov glasov. Kar pomeni, da bi SDS v primeru relativne zmage za sestavo vlade potrebovala še vsaj eno stranko. SD, SMC, DeSUS in Levica so že odločno povedale, da Janša na njih ne more računati. Marjan Šarec je v ponedeljkovem soočenju na Pop TV dejal, da ne vidi razloga, zakaj bi šla LMŠ v koalicijo z Janšo, če bo lahko ona sestavila vlado. Na vprašanje, ali torej Janša po njegovem prepričanju ne bo mogel sestaviti vlade, je odgovoril, da mu to ne bo uspelo, če bodo vse stranke držale besedo.
Le za malenkost boljši rezultat, kot se skupaj napoveduje SDS in NSi, se obeta levosredinskim strankam SD, SMC in DeSUS (dobrih 33 odstotkov). Celo če predvidimo, da bi se jim pridružila še Levica in bi vse štiri stranke dosegle zgornji rob intervala zaupanja, omenjene levosredinske in leve stranke skupaj ne bi uspele zbrati absolutne večine glasov. Tudi tokratna volilna napoved torej kaže, da brez LMŠ niti desnosredinska niti levosredinska vlada ne bosta mogoči.
