Državni zbor bodo v naslednjem mandatu sestavljali poslanke in poslanci, izvoljeni na listah Gibanja Svoboda, SDS, NSi+SLS+Fokus, SD, Levice in Vesne, Demokratov in Resnice, poleg njih pa še dva poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti.
Predstavljamo kratke »portrete« posameznih strank, ki osvetljujejo njihov položaj in pomen v političnem prostoru, ključne vrednote ter programske usmeritve, pa tudi okoliščine nastanka nekaterih novih akterjev in oblikovanja novih zavezništev ter razmerij, kar bo vplivalo tudi na sestavljanje bodoče koalicije.
1. Gibanje Svoboda
Stranka Gibanje Svoboda je kot projekt okoli Roberta Goloba v slovenski politični prostor vstopila v začetku leta 2022 kot odziv na »avtoritarne in represivne prijeme« takratne Janševe vlade. Nastala je s preoblikovanjem Stranke zelenih dejanj (Z.DEJ), ki jo je ustanovil Jure Leben. Na parlamentarnih volitvah je na krilih protijanševske mobilizacije dosegla zgodovinsko najboljši volilni rezultat in z 41 poslanci postala največja parlamentarna stranka doslej. Z oblikovanjem koalicije s SD in Levico je postala tudi največja stranka aktualne vlade ter prevzela osrednjo vlogo v levosredinskem političnem prostoru, čeprav z omejeno ideološko profilacijo. Svoboda je ob ustanovitvi pomenila alternativo, po štirih letih pa ji je, za razliko od nekaterih preteklih »novih obrazov«, kljub nemalo političnim pretresom in težavam pri uresničevanju reform uspelo ostati med vodilnimi političnimi silami. Deklarira se kot liberalna in proevropska stranka, njene štiri ključne programske usmeritve pa so močna socialna država, družba znanja, spodbujanje gospodarske uspešnosti in vlaganje v razvoj ter krepitev odpornosti, varnosti in obrambe.
2. Slovenska demokratska stranka (SDS)
Slovenska demokratska stranka (SDS) ostaja osrednja sila na desni strani političnega prostora in hkrati ena najbolj polarizirajočih. Ima dobro vzpostavljeno kadrovsko strukturo, terensko mrežo in močno mobilizacijsko sposobnost, ki temelji na stabilni in disciplinirani volilni bazi, ter izrazito centralizirano vodenje na čelu z Janezom Janšo, ki stranko kot glavna figura desnice vodi že več kot 30 let. Kot naslednica Socialdemokratske zveze Slovenije (SDZS) ima korenine v času demokratizacije Slovenije, kar je še danes pomemben del njene identitete, toda kritiki ji očitajo približevanju nekaterim iliberalnim političnim praksam. SDS je doslej trikrat vodila vlado, celoten mandat v obdobju 2004 do 2008, nato pa še v času gospodarske krize (2012–2013) in covida (2020–2022).
Pred tokratnimi volitvami je bila ključna akterka desnega pola in najmočnejša izzivalka dosedanje vladajoče koalicije. Kampanjo je gradila na kritiki aktualne vlade, poudarkih o neučinkovitosti reform ter obljubah »popravljanja katastrofalnega stanja v zdravstvu, davčni politiki, odnosu do demografije, sistemski korupciji, ilegalnih migracijah in varnosti«.
3. Nova Slovenija (NSi), Slovenska ljudska stranka (SLS), Fokus
Na desnosredinskem političnem prostoru se je pred letošnjimi volitvami oblikovala povezava treh političnih strank: Nove Slovenije (NSi), Slovenske ljudske stranke (SLS) in Fokusa Marka Lotriča, s ciljem preprečitve drobitve glasov in oblikovanja razvojne desnosredinske vlade, »ki bi obrnila smer, ustavila škodljivo politiko vlade Roberta Goloba in zagotovila drugačno, boljšo Slovenijo«. NSi je desnosredinska krščanskodemokratska stranka, ki je nastala ob razcepu stranke SLS+SKD leta 2000. Doslej je sodelovala v treh desnosredinskih vladah pod vodstvom Janeza Janše. Je identitetno med bolj profiliranimi tradicionalnimi strankami z razmeroma konsistentnim programskim okvirjem. Pod vodstvom Jerneja Vrtovca, ki je vodenje stranke od Mateja Tonina prevzel lani, je ponovno odprla vrata za sodelovanje s SDS. SLS kljub svoji dolgi politični zgodovini od leta 2014 ni bila več parlamentarna stranka, ostala pa je močna na področju lokalne politike in je vodilna po številu županov, medtem ko je Fokus novejša politična iniciativa, nastala pod okriljem podjetnika in aktualnega predsednika državnega sveta Marka Lotriča, ki želi nagovoriti predvsem podjetniški del volilnega telesa. Trojček je skušal združiti del desnosredinskega prostora in volilcem ponuditi alternativo tako glede SDS kot glede levosredinskih strank. Pred volitvami so se zavzeli za »razumne davke, učinkovito zdravstvo, večjo varnost in dostopna stanovanja«.
4. Socialni demokrati (SD)
Socialni demokrati (SD) so pred volitvami nastopili kot izkušena stranka, ki zagovarja ravnotežje med socialno državo in gospodarskim razvojem ter skuša ponovno utrditi položaj na levi sredini. Kot ena najstarejših strank so nastali na združitvenem kongresu levih, socialdemokratskih in socialističnih strank leta 1993, leta 2005 se je stranka iz Združene liste socialnih demokratov preimenovala v Socialne demokrate. Kot koalicijski partnerji so sodelovali v več levosredinskih vladah, leta 2008, ko so pod vodstvom Boruta Pahorja zmagali na volitvah, pa so vlado tudi vodili. To je bil vrhunec stranke, ki se v zadnjem desetletju sooča s padcem podpore in izgubo dela tradicionalnega volilnega telesa. Kljub temu ostajajo ena ključnih »sistemskih« strank z razvejeno mrežo kadrov in trdno prisotnostjo na vseh ravneh politike. V zadnjem mandatu, ko je bila stranka del koalicije Roberta Goloba, so jo pretresle nekatere notranje razprtije, dolgovi in odmevnejše afere. To je pripeljalo tudi do spremembe v vrhu stranke, katere vodenje je z namenom konsolidacije leta 2024 prevzel Matjaž Han. Pred volitvami so program podkrepili s sloganom »Dogovor«, ki simbolizira pripravljenost na dialog, konsenz in sodelovanje.
5. Levica in Vesna
Levica, ki jo kot sokoordinatorja vodita Luka Mesec in Asta Vrečko, je leva politična stranka, katere cilj je »družbena preobrazba v demokratični in ekološki socializem«. Nastala je leta 2017 z združitvijo levih gibanj, pred tem članov Združene Levice. Pod imenom Levica je nastopila na državnozborskih volitvah 2018, po volitvah leta 2022 pa je prvič postala del vladajoče koalicije in prevzela tri resorje, ki so bili med drugim zadolženi za pomembne reforme na področju socialne politike, delavskih pravic in stanovanjske problematike. Prav nekateri dosežki na teh področjih so bili njen glavni predvolilni adut, na drugi strani pa se je otepala tudi kritik, da je politiko celotne vlade ideološko preveč premaknila v levo. Da bi preprečila drobljenje glasov in si zagotovila mesto tudi v bodoči sestavi parlamenta, se je pred volitvami povezala s programsko sorodno Vesno, zeleno stranko, ki v ospredje postavlja okolje, trajnostni razvoj in podnebne politike. V širši javnosti je Vesna, ustanovljena leta 2022, postala prepoznavnejša po uspehu na evropskih volitvah leta 2024, ko je dobila evropskega poslanca – Vladimirja Prebiliča, s katerim so se kasneje poti razšle. V skupnem predvolilnem manifestu so v Levici in Vesni izpostavili prizadevanja za socialno pravičnost in zeleno prihodnost ter skupen boj za demokracijo in svobodo kot odgovor na grožnje skrajne desnice.
6. Demokrati Anžeta Logarja
Demokrati Anžeta Logarja so nova politična stranka na slovenskem političnem prizorišču, ki jo je dobro leto pred volitvami kot projekt politične širine oblikoval Anže Logar, dolgoletni član in nekdanji vidni predstavnik Slovenske demokratske stranka. Njen temelj je bilo društvo Platforma sodelovanja. Po Logarjevem izstopu iz SDS je sledila ustanovitev nove stranke Demokrati. Lani poleti so k njej pripojili stranko Konkretno, v začetku letošnjega leta pa je stranka dobila dopolnjeno ime Demokrati Anžeta Logarja, s katerim se je podala na državnozborske volitve. S sloganom »Obstaja izbira« so se Demokrati želeli pozicionirati kot alternativa polariziranemu političnemu prostoru, ob čemer so poudarjali, da v slovenski politiki ne obstaja zgolj izbira med dvema blokoma (SDS in Gibanjem Svoboda oziroma desnim in levim), temveč tudi tretja, zmernejša, povezovalna pot, ki presega ideološka razdvajanja. Čeprav so se soočali z očitki, da so satelit Janševe SDS, je Logar izpostavil, da Demokrati ne podpirajo ne nadaljevanja mandata Roberta Goloba ne oblikovanja vlade pod vodstvom Janeza Janše, pač pa si želijo politiko sodelovanja, ki bi presegla obstoječe delitve.
7. Resni.ca
Resni.ca je zunajparlamentarna stranka, ki je nastala konec leta 2020 iz državljanskega gibanja kot odgovor na »politiko korupcije, klientelizma, kleptokratskega globalizma in kot odgovor na izredno slabo upravljanje države«. V širši javnosti je postala znana med protesti proti epidemiološkim ukrepom v času pandemije covida. Nasprotovanje obveznemu cepljenju je izpostavljeno tudi v njenem predvolilnem programu. V političnem prostoru se predstavlja kot protisistemska in populistična alternativa tradicionalnim strankam, ki volilce nagovarja s poenostavljanjem in ponujanjem domnevno preprostih rešitev za kompleksne družbene probleme, kar je najbolj razvidno iz retorike predsednika Zorana Stevanovića. Poudarjajo neposredno demokracijo in kritiko političnih elit ter nedelujočih institucij. V središču njenega programa so antikorupcija, suverenizem in nizki davki. Javnomnenjske ankete so ji tokrat pokazale realne možnosti za preboj v parlament, kar je mogoče deloma povezati tudi z digitalno mobilizacijo, saj je bila močno prisotna na družbenih omrežjih, deloma pa z razpoloženjem dela volilcev, razočaranih nad etabliranimi strankami. V povolilno sestavljanje koalicije vstopajo kot potencialni jeziček na tehtnici.