Politične stranke lahko oglašujejo tudi izven uradne volilne kampanje, vendar je oglaševanje v tem času precej manj strogo regulirano kot v času uradne predvolilne kampanje, ki jo ureja zakon o volilni in referendumski kampanji in ko med drugim veljajo finančne omejitve, obveznost financiranja prek posebnega računa, poročanje … Izven tega obdobja je podvrženo zgolj splošnim pravilom o oglaševanju in financiranju strank.
Obvod volilne zakonodaje
Izven kampanje naj bi šlo za »redno politično komunikacijo«, vendar se v praksi postavlja vprašanje, ali ne gre dejansko za predčasno kampanjo, ki formalno sicer še ni volilna kampanja, a ima lahko, vsebinsko gledano, izrazit političnopromocijski namen. Stranke pa lahko na ta način obidejo strožja pravila kampanje, kar zmanjšuje transparentnost, zlasti kar zadeva izvor financiranja. Gre torej za nekakšno sivo cono.
Tudi za oglase najbolj izpostavljenih političnih strank, ki smo jim priča v zadnjem obdobju, bi težko rekli, da niso volilne narave. Spremljamo slogane, obraze kandidatov, kritike ali pohvale aktualnih politik. Svoboda se med drugim hvali z višjimi bruto plačami in zagotovljenimi pokojninami, SDS Golobu – banani predlaga, naj mu ne zdrsne dvakrat, SD stavi na »Dogovor«, glavni obrazi trojčka NSi, SLS in Fokus gredo skupaj v akcijo, Demokrati Anžeta Logarja pravijo, da obstaja izbira, Levica pa opominja: Bolje levi kot hijene.
O tovrstni praksi smo vrsto vprašanj zastavili vsem aktualnim koalicijskim in opozicijskim ter neparlamentarnim strankam, ki se jim glede na javnomnenjske poizvedbe obeta zanesljiv preboj v parlament in ki so tudi že začele oglaševanje. Odzvali so se le v vseh treh koalicijskih strankah. Opozicija na naša vprašanja ni odgovorila, čeprav se z njihovim oglaševanjem srečujemo že mesece. Pomaga jim tudi podjetnik Aleš Štrancar, ki že več mesecev odkrito agitira proti Golobovi vladi.
Tanka meja med redno komunikacijo in kampanjo
Na vprašanje, ali je takšno predkampanjsko oglaševanje v skladu z namenom in duhom (ne le črko) volilne zakonodaje, v SD odgovarjajo pritrdilno, saj da v njihovem primeru ne gre za kampanjo v smislu neposrednega nagovarjanja volilk in volilcev, komu naj namenijo glas, temveč za predstavitev programskih vsebin. Kot pravijo, so začeli promocijo programa stranke Dogovor za mir, razvoj in blaginjo, ki ga želijo že v predvolilnem obdobju predstaviti širši javnosti, saj se politična razprava v tem času že intenzivno odvija. Kot se branijo, »oglaševanje ne vsebuje pozivov k oddaji glasu ali nagovarjanja volilk in volilcev, naj volijo Socialne demokrate, temveč predstavlja le vsebinske poudarke in programske prioritete stranke«. Hkrati zagotavljajo, da tudi v v predkampanjskem času spoštujejo pravila glede financiranja in porabe sredstev. »Poseben volilni račun je obvezen za čas uradne volilne kampanje, vendar to ne pomeni, da je poslovanje strank izven kampanje netransparentno. Vsa poraba sredstev se evidentira in je del rednega finančnega poslovanja stranke, ki je predmet nadzora pristojnih institucij.«
Oglaševanje v SD po lastnih besedah financirajo iz rednih prihodkov stranke, in sicer iz sredstev državnega proračuna, prihodkov iz lokalnih skupnosti, članarin ter prispevkov fizičnih oseb, skladno z zakonodajo. »Ne uporabljamo sredstev pravnih oseb, saj to zakonodaja prepoveduje,« zagotavljajo.
V SD se sicer strinjajo, da je meja med rednim političnim komuniciranjem in volilno kampanjo res lahko v praksi včasih zabrisana, »vendar je ključen kriterij namen in vsebina sporočila«. Za volilno kampanjo se po njihovem mnenju torej šteje predvsem komunikacija, ki neposredno nagovarja volilke in volilce, komu naj namenijo glas, oziroma uporablja jasne volilne pozive.
Le predstavitev »dosedanjih dosežkov«
Nič spornega v svojem predčasnem oglaševanju ne vidijo niti v Levici, saj da o svojem delu in stališčih komunicirajo ves čas, oglaševanje pa da je del tega procesa. »Namen volilne zakonodaje je zagotoviti pošteno in transparentno volilno tekmo v času uradne volilne kampanje. Naše aktivnosti izven tega obdobja temu ne nasprotujejo, saj gre za redno politično komuniciranje, ki poteka odprto, pregledno in v skladu z ustaljeno demokratično prakso. Poudarek na plakatih v začetku leta je bil namenjen našim dosedanjim dosežkom in odgovoru na vprašanje, kaj imajo ljudje od delovanja naših ministrstev v tem mandatu.«
Levica je edina razkrila konkretne številke sredstev, ki jih je doslej namenila za oglaševanje, in sicer dobrih 71.300 evrov, o vseh prihodkih in odhodkih pa da poročajo pristojnim nadzornim institucijam v zakonsko določenih rokih.
Na vprašanje, ali bi podprli spremembo zakonodaje, ki bi jasneje uredila politično oglaševanje izven kampanje, odgovarjajo pritrdilno. »Podpiramo razpravo o jasnejši in sodobnejši ureditvi političnega oglaševanja, zlasti v digitalnem okolju. Pomembno pa je, da takšna ureditev ne omejuje svobode političnega izražanja in enakopravnega delovanja vseh političnih akterjev.«
V Gibanju Svoboda, ki je že pred časom sprožilo široko oglasno kampanjo, tudi prek posebne spletne strani slovenijanaprej.si, poudarjajo, da je njihova komunikacija v tem obdobju izključno informativne narave. »Javnost seznanjamo s preverljivimi dejstvi o delu vlade in doseženih rezultatih, brez pozivov k volilni podpori ali napadov na politične nasprotnike,« ocenjujejo.
Tudi po mnenju Svobode meja med rednim političnim informiranjem in volilno kampanjo poteka tam, kjer komunikacija neposredno nagovarja volilce, koga naj volijo, ali kjer se druge stranke črni oziroma zavaja, tudi z neresničnimi trditvami, »kar desnica počne že od prvega dne tega mandata«.
Glede financiranja oglaševanja le na splošno pravijo, da ga financirajo iz lastnih, zakonitih virov stranke. Iz podatkov na spletni strani slovenijanaprej.si sicer izhaja, da predvideni skupni izdatki za to politično oglaševalsko kampanjo znašajo do 150.000 evrov.