Odnosi med vodilnim kadrom na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport so napeti, razmere so relativno težke, pojasnjujejo dobri poznavalci stanja na ministrstvu. Vse več je informacij, da naj bi o odhodu razmišljala državni sekretar za visoko šolstvo Jure Gašparič in direktorica direktorata za visoko šolstvo Jana Javornik. Slednji je vlada aprila podelila petletni mandat, sodu pa naj bi v njenem primeru po naših informacijah izbili dno politični pritiski za »reševanje« problema Nove univerze z akreditacijami.
Javornikova je tudi profesorica na Univerzi v Leedsu in gostujoča raziskovalka na Stockholmski univerzi in univerzi v Utrechtu na Nizozemskem, velika poznavalka visokega šolstva, zato bi bil njen morebitni odhod velik udarec za strokovno delo na ministrstvu.
Kulminacija težav
Težave na MIZŠ so kulminirale ob nastanku šestega protikriznega paketa, v katerem sta se znašla dva člena, ki nimata nikakršne povezave z novim koronavirusom. Prvi se nanaša na izenačenje pogojev poklicnih in splošnih maturantov za vpis na univerzitetne programe, zaradi česar so protestirali v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije ter Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, nakar je pristojna šolska ministrica Simona Kustec zatrdila, da MIZŠ ne bo vztrajalo pri taki rešitvi. A člen je v šestem paketu ostal, neformalni dogovor v koaliciji pa naj bi bil, da ga bodo umaknili v zakonodajnem postopku.
Še več napetosti je po naših informacijah povzročilo neumorno lobiranje predstavnikov zasebnih visokošolskih zavodov Nove univerze (pa tudi Alme Mater Europea iz Maribora), kjer si je nekdanji ustavni sodnik in predsednik upravnega odbora univerze Peter Jambrek s političnim blagoslovom Janeza Janše na lobističnem sestanku pri šolski ministrici Simoni Kustec 27. oktobra najprej prizadeval za spremembo 14. člena zakona o visokem šolstvu, ki določa pogoje za ustanovitev zavoda, nato pa so po številnih pripombah in pogajanjih sklenili zgolj podaljšati rok za pridobitev akreditacije. Sestanek je bil »zanimiv«, ker na njem ni sodeloval ne pristojni državni sekretar za visoko šolstvo Gašparič ne direktorica direktorata za visoko šolstvo Javornikova.
Strokovni argumenti ne prodrejo
Naši sogovorniki so prepričani, da odgovornost za precej neznosno stanje na MIZŠ nosi ministrica Simona Kustec, ki s svojim delovanjem na vladni ravni ne prodre s strokovnimi argumenti s področja izobraževanja. Pri sprejemanju odločitev, pravijo naši viri, ki želijo ostati anonimni, prevladujejo politični argumenti, argumenti šolske stroke pa ostajajo v ozadju. Mnogi strokovnjaki na MIZŠ se namreč niso strinjali s prehitrim zapiranjem osnovnih šol, razhajanja med ministrico in zaposlenimi pa naj bi se poglabljala tudi na drugih šolskih področjih. Na MIZŠ je med pomembnejšimi temami odprto še vprašanje odlokov za študentske domove, tu je tudi zakon o raziskovalni dejavnosti, ki ga v skupnosti znanstvenikov in mreži raziskovalnih ustanov pozorno spremljajo. »Položaj je naporen že zaradi epidemije, iz političnih razlogov pa je vse še slabše,« pojasnjujejo naši sogovorniki, ki želijo ostati anonimni, a so dobro seznanjeni s stanjem na področju izobraževanja. Zato mnogi v skrajnem primeru razmišljajo tudi o odstopu.
