Člani Jamarskega kluba Kamnik so v letu 2025 nadaljevali raziskave kakovosti in količine podzemne vode na območju velikoplaninske planote. Terensko delo so izvedli poleti, in sicer trikrat, tako da so zajeli vodo tako v sušnem obdobju kot tudi po močnem dežju. Skupno so na 16 lokacijah opravili 32 meritev vode v vodotokih, izvirih in zajetjih, ki se stekajo v Kamniško Bistrico, Črno in Lučnico. Raziskave so namreč poleg načrtovanih 26 meritev zajele še šest dodatnih meritev na izviru na Požarišču ter zajetjih v Krivčevem in Črni.
Na devetih izlivnih potokih, štirih izvirih in treh zajetjih so odvzeli vzorce za mikrobiološke analize, ki jih je opravil Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano v Ljubljani. Meritve so obsegale tudi pretok vode, temperaturo zraka in vode ter druge parametre.
Mikrobiološke analize so pokazale podobno onesnaženje kot v prejšnjih analizah iz obdobja 2021 do 2024. Predvsem gre za fekalno onesnaženje z bakterijo E. coli, ki so jo zaznali v vseh izlivnih potokih. Najbolj mikrobiološko obremenjeni so potok pri nihalki na Veliko planino, izvir na Požarišču, potok nad Klusom, izvir Lučnice, potok pod Šimnovim plazom in Dolski potok. Kot je pojasnil Rajko Slapnik iz Jamarskega kluba Kamnik, so glavni vir onesnaževanja še vedno neustrezno izvedene greznice, tudi pri planinskih domovih. Po njegovih besedah je potrebna ničelna toleranca do kršitev, saj onesnaževanje ostaja, če pravil ne upoštevajo vsi. Rezultati sicer kažejo, da so parametri večinoma ostali znotraj zakonsko določenih mejnih vrednosti. Poročilo pa opozarja na izrazito povečano spremenljivost po padavinah, kar potrjuje visoko ranljivost kraškega vodonosnega sistema.
Spremembe zaradi poplav
V sodelovanju z Institutom Jožef Stefan so analizirali tudi vsebnost tritija v 15 vzorcih podzemne vode. Tritij je kazalnik starosti vode in omogoča oceno smeri ter hitrosti podzemnih tokov, zadrževalnih časov in količine vode v vodonosniku. Najstarejša vzorčena voda je bila ugotovljena v Žveplenem (Riharjevem) izviru v Podvolovljeku.
Ob koncu terenske raziskave so kamniški jamarji ugotovili, da so prizadevanja za zmanjšanje onesnaževanja podzemnih vod za zdaj še neuspešna, saj se bakterije še vedno pojavljajo v vseh vzorčevanih izlivih potokov v visokih vrednostih. Opozarjajo tudi, da so se po poplavah 2023 spremenile hidrografske razmere v podzemlju Kamniško-Savinjski Alp. To potrjujeta tudi kalnost in onesnaženost vode v izviru Kamniške Bistrice po močnem deževju. Kljub temu pa jamarji dodajajo, da onesnaženje vode vsaj za zdaj ne vpliva na zdravstveno ustreznost pitne vode, saj se v Kamniško Bistrico stekajo tudi manj obremenjeni pritoki, voda pa se dodatno prečisti v sistemu Iverje, preden pride do uporabnikov.