Raziskave potrjujejo, da železnica postaja resna alternativa (letalskemu) prometu. Kot razlaga dr. Vivien Lorenčič, asistentka na Fakulteti za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani, lahko »potovanje z vlakom po Evropi v veliki meri predstavlja alternativo letalskemu prometu, vendar predvsem na kratkih in srednje dolgih razdaljah (do 1000 kilometrov), kjer so razlike v času potovanja majhne«. Dodaja, da je na teh razdaljah skupni čas potovanja pogosto primerljiv ali celo krajši, predvsem zaradi neposrednih povezav med mestnimi središči in odsotnosti dolgotrajnih letaliških postopkov.
Ob tem ima železniški promet bistveno nižji ogljični odtis, zaradi česar postaja ključni del zelenega prehoda. Raziskava organizacije Community of European Railway and Infrastructure Companies iz leta 2025 kaže, da bi kar 77 odstotkov Evropejcev na krajših in srednjih razdaljah raje izbralo vlak kot letalo, če bi bile povezave dovolj hitre in zanesljive. Med njimi jih je 41 odstotkov odgovorilo, da bi to storili »zelo verjetno«.
Rastoča raba železnic
Podatki Eurostata kažejo, da je bilo leta 2024 v Evropski uniji opravljenih 443 milijard potniških kilometrov z vlakom, kar pomeni 5,8-odstotno rast glede na leto prej. Kljub temu letalski promet še vedno predstavlja večji delež vseh potovanj. Železniški promet dosega približno 7,1 odstotka vseh potniških kilometrov, letalski okoli 14,7 odstotka, medtem ko še vedno prevladuje osebni avtomobilski promet.
Okolje kot ključni dejavnik
Kljub temu se trendi nagibajo v prid železnice. Skoraj polovica Evropejcev namerava v prihodnje več potovati z vlakom in manj z letalom, kar potrjuje premik k trajnostnejšim oblikam mobilnosti. Eden ključnih razlogov za ta premik je okoljski vidik. Po ocenah bi lahko preusmeritev potnikov z letal na vlake na konkurenčnih razdaljah zmanjšala emisije CO2 iz letalskega prometa za približno 17 odstotkov. Hkrati sodobni vlaki na novih progah dosegajo hitrosti med 250 in 350 kilometri na uro, kar pomeni, da lahko na razdaljah do približno 1000 kilometrov postanejo celo najhitrejša izbira. Evropska unija zato načrtuje podvojitev visokohitrostnega železniškega prometa do leta 2030 in njegovo potrojitev do leta 2050.
Trend potrjujejo tudi ponudniki prevozov, med njimi Slovenske železnice, ki v zadnjih letih krepijo mednarodne povezave. Kot poudarjajo, potovanja z vlakom v različna evropska mesta predstavljajo hitro, varno, udobno in okolju prijazno alternativo cestnemu in letalskemu prometu, hkrati pa je evropsko železniško omrežje dobro razvito in omogoča številne neposredne ter hitre povezave med večjimi mesti. Destinacije, kot so Dunaj, München, Zürich, Milano, Praga in Budimpešta, so dostopne z rednimi dnevnimi in nočnimi vlaki.
Krepitev povezav iz Slovenije se vse tesneje vključuje v evropski železniški prostor. Družba SŽ Potniški promet je v letu 2025 uvedla več pomembnih izboljšav, med drugim urni takt vlakov do Gradca in nove povezave z Beljakom. Okrepili so tudi povezave s Hrvaško, vključno z novo neposredno povezavo Zagreb–Ljubljana–Pulj.
Pomembni izhodišči za potovanja ostajata Ljubljana in Maribor, ki imata dobre povezave s sosednjimi državami in naprej v večja evropska središča. Med Ljubljano in Beljakom vozi vlak vsaki dve uri, med Mariborom in Gradcem pa celo vsako uro. Ob tem tudi na Železnicah poudarjajo, da je skupni čas potovanja pogosto primerljiv z letalskim, če upoštevamo prihod na letališče, varnostne postopke in čakanje. Vlaki pa so tudi manj odvisni od vremenskih razmer, kar pomeni večjo zanesljivost.
Vse več nočnih vlakov
Za dodatno promocijo so Slovenske železnice uvedle kampanjo »Z vlakom v evropska mesta«, v okviru katere so vozovnice za nekatere destinacije na voljo po ugodnih cenah. Končna cena je sicer odvisna od relacije, časa nakupa in zasedenosti, a pogosto ostaja konkurenčna, še posebej ob upoštevanju vseh stroškov potovanja. Potnikom so na voljo tudi različne ugodnosti, med drugim vozovnice Interrail Pass, ki omogočajo potovanje po do 33 evropskih državah.
Vedno bolj priljubljeni postajajo tudi nočni vlaki, ki potnikom omogočajo spanje med potovanjem, tako da na cilj prispejo spočiti. Tak način potovanja pomeni tudi boljšo izrabo časa in manj stresa v primerjavi z zgodnjimi leti.
Izkušnja, ki presega prevoz
Posebnost potovanja z vlakom je tudi sama izkušnja. Potniki lahko med vožnjo uživajo v razgledih, imajo več prostora za gibanje in možnost dela ali počitka. Vlaki praviloma prispejo neposredno v mestna središča, brez dodatnih transferjev in prometnih zastojev. Kot poudarjajo pri Slovenskih železnicah, je lahko že sama pot del doživetja – kar je v času hitrih, a pogosto stresnih potovanj za mnoge vse pomembnejši dejavnik pri izbiri prevoza.
Izzivi ostajajo
Kljub optimističnim trendom pa železniški promet še ni brez izzivov. Med največjimi so razdrobljeni sistemi rezervacij med državami, razlike v cenah ter ponekod slabša infrastruktura. Letalski promet bo zato ostal pomemben predvsem za daljše razdalje. Prav tako bo osebni avtomobil v bližnji prihodnosti po besedah dr. Lorenčič še vedno prevladujoč način mobilnosti – njegova ključna prednost ostajata fleksibilnost in dostopnost, saj omogoča prevoz od vrat do vrat, česar ne zagotavlja noben drug sistem.
»Vendar pa z vidika dolgoročne trajnosti, energetske učinkovitosti in zmanjševanja emisij avtomobil, zlasti v obstoječi fosilni obliki, ne more konkurirati železniškemu prometu. Zato se v evropskem prostoru vse bolj krepi vloga železnice kot osrednje alternative letalskemu prometu na srednjih razdaljah. Skupaj z naraščajočimi stroški energije, političnimi ukrepi za zmanjšanje ogljičnega odtisa iz prometa in spremembami potovalnih navad to kaže na postopno, a jasno preusmerjanje mobilnosti v bolj trajnostne oblike,« še meni sogovornica.