Prebilič se s Prerodom vidi kot manjkajoči člen za novo levosredinsko vlado, glede napadov z levice, ki jih je bil deležen ob ustanovitvi stranke, pa pravi, da so levičarji znani po tem, da se skoraj raje kregajo med sabo kot z drugimi. Najnovejše špekulacije o tem, da naj bi se Prerod povezal s SD, zavrača. Na volitve gre stranka samostojno.
So vaši strategi že ugotovili, zakaj vam ankete kažejo slabo?
Izpostavil bi dve stvari. Prvič, globoko verjamem, da naše možnosti niso tako slabe, kot kažejo ankete. Kot drugo pa se je znova izkazalo, da se akterji na levici skoraj raje kregajo med sabo kot z drugimi. Kar nekaj energije so vložili, da bi minimalizirali možnosti naše stranke. To, da so naše možnosti majhne, se je prijelo, ker se je tolikokrat ponovilo. Zdaj pa koalicijski trojček ugotavlja, da bo zelo težko sam sestavil vlado. Zdaj nenadoma bi bili pa spet dobri. Narejene so bile napake na obeh straneh. Jaz sem bil na eni strani preveč naiven, da bodo razumeli moj prihod ne kot konkurenco, ampak kot dopolnitev političnega prostora, ki omogoča naslednjo levosredinsko vlado, oni pa so bili preveč arogantni, češ, saj ne potrebujemo nikogar.
Ime vaše stranke Prerod govori o tem, da želite biti alternativa sedanji politiki. Kako gresta skupaj prerod politike in politično recikliranje kadrov, ki so že imeli svojo priložnost, pa so jim volilci pokazali vrata? Pri vas je recimo kar nekaj imen iz bivše LMŠ.
Ustanavljanje politične stranke je zelo težek proces iz dveh razlogov. Prvi je, da ima politika zaradi politikov samih izjemno nizek ugled v družbi. V takšnem stanju je zelo težko prepričati ljudi za vstop v politiko. Drugi razlog pa je, da se je stroka dejansko čisto umaknila iz politike. Si pa upam, ne ozirajoč se na to, kar ste rekli, trditi, da so ti ljudje, ki so moji politični sopotniki, vstopili v to zgodbo brez nekih osebnih interesov. In da so neobremenjeni s škandali.
Pred intervjujem sem opazoval vaš logotip: ima dva lista, tistega večjega nese v levo, tistega manjšega v desno. Je takšna tudi vaša politika? Malo levo, malo desno?
(Smeh) Po tihem si želim, da bi zmogli enkrat v Sloveniji oblikovati vlado, ki bi šla tudi preko sredine. In zaradi tega tudi Prerod. Slovenska levica se namreč določenih tem enostavno noče lotiti, kakor da so to zgolj teme desnice. Bolj bi morala recimo zaobjeti pojem domoljubja. Kot narod smo namreč lahko na marsikaj ponosni in ni razloga, da si ta pojem prilašča le ena ali druga stran. Drugič, nasloviti je treba korupcijo, pa recimo migracije, kjer je treba zaščititi ranljive, a hkrati tudi ne moremo preprosto odpreti meja. Velik problem je tudi odnos do gospodarstva. Levica ves čas govori, gospodarstvo je tisto, ki ga je treba stisniti, ki mu je treba nekaj vzeti. Če je kdo, ki res ni igral po pravilih, naj bo seveda sankcioniran. Je pa hkrati nepošteno, da se gospodarstvo, katerega velika večina so mala in srednje velika podjetja, označuje za “razredne sovražnike”.
Imate občutek, da gre za to, da se iz vseh podjetnikov dela razredne sovražnike ali da se naslavlja tiste, ki vidijo delavca zgolj kot strošek. Da se naslavlja pohlepne.
Da. Toda po drugi strani imamo 1,5 milijarde evrov dodatnih bremen za slovensko gospodarstvo, pri čemer ni videti, da smo jih porabili na način, da bo vsem bistveno boljše ali pa da bo gospodarstvo zaradi tega bolj konkurenčno. Želim reči, da mora imeti država gospodarstvo za partnerja bolj, kot ga ima danes. Ob tem pa seveda morajo pravila veljati za vse. In sankcije za kršitelje.
Ena osrednjih točk predvolilnega dogajanja je ravno s tem povezani življenjski standard. V opoziciji obljubljajo, da bodo znižali davke. So nizki davki čudežna rešitev za težave Slovenije?
Nikakor. Nižanje davkov vsepovprek ni rešitev. Davki so bili in so nuja. Vemo, zakaj jih plačujemo, zato se okoli tega ne gre slepiti. Trdim pa, da bi morali najbolj vitalni del ljudi, ki največ ustvarjajo in so pogoj za to, da bo gospodarstvo preskočilo v višjo prestavo, razbremeniti.
Na kakšen način?
Treba je razbremeniti delovne dohodke, pri čemer zagovarjam intervalno razvojno kapico. To ne pomeni kapice, kot jo razume gospod Brodnjak, ker on zagovarja kapico, ki nima zgornjega stropa.
Oktobra ste za Večer dejali, da »gospodarstveniki pravijo, naj država zniža davke, a da to bi pomenilo manj sociale, ki pa jo prav tako potrebujemo«. Zdaj pa govorite o socialni kapici. Da jo podpirate, ste sicer povedali že decembra za Finance. Bistvo kapice je, da so tisti, ki največ zaslužijo, najbolj produktivni. Se pravi bankirji, menedžerji in direktorji so najbolj produktivni v družbi; kaj pa čistilke, socialni delavci, medicinske sestre …?
Jaz ta ukrep bolj kot socialno kapico vidim kot razvojno kapico, ki bi imela dva stropa, spodnjega in zgornjega.
Kje bi vi postavili meje?
To bi bilo treba uskladiti s strokovnjaki, pri čemer vztrajam, da morajo tisti, ki zaslužijo več, tudi več plačati. Zgornji strop je potreben. Bi pa rad na drugi strani oživil srednji razred. Mi moramo tukaj nekaj narediti, ker tega razreda ni več.
Razbremenili bi delo. Ampak ko nekje država nekaj da, mora nekje drugje vzeti. Kje? In ali ste naklonjeni davku na premoženje?
Prvič, če pogledate v poročila protikorupcijske komisije, letno v Sloveniji po takšnih ali drugačnih kanalih izpuhti od 3 in 3,5 milijarde evrov. Če bi obdavčili samo ta denar, recimo 20-odstotno, bi dobili približno 700 milijonov čistih prilivov v proračun. Drugič, potreben je premislek, ali država res troši maksimalno racionalno. Menim, da so tukaj velike rezerve, zaradi česar je tudi nezaupanje na strani davkoplačevalcev ob uvajanju davkov zelo veliko. Če torej naredimo to dvoje in če potem vidimo, da tudi to ni dovolj, potem sem odprt za to, da se obremeni premoženje, ki je po podatkih OECD danes podobremenjeno.
Kaj pa minimalna plača – bo zaradi 1000 evrov neto plače res konec sveta, kot svarijo nekateri delodajalci? Poudarjam, nekateri.
Seveda ne. Saj tudi z božičnico ni bilo konca sveta. Gre za populizem. Je pa po drugi strani res, da bo zaradi dviga minimalne plače kot takšnega verjetno prišlo do kompresije plač. Razlike se bodo zmanjšale. Če je bila prej nekje razlika v plačah 250 evrov, bo zdaj razlika samo še 100 ali pa 150 evrov.
Je ta sentiment, da ima nekdo manj od nas, tako zelo pomemben?
Tako pač je. Ko sem bil župan in ko se je nekomu v občinski upravi dvignila plača, se nihče ni vprašal, ali si ta posameznik to plačo res zasluži, ampak koliko je dobil on sam. In če je nekdo dobil en evro več, je bilo nato vprašanje, zakaj pa jaz nisem dobil več.
Z delodajalske strani tu in tam slišimo, da ni potrebe po minimalni plači, češ da dobri delodajalci poskrbijo za svoje zaposlene. Smo v Sloveniji res tako zreli, da ne potrebujemo instituta minimalne plače?
Ne, nismo. Institut minimalne plače mora biti. Pri čemer bi morala politika delati v smeri, da je prejemnikov minimalnih plač čim manj. To je vzpostavljati pogoje za višje plače. To, da bo po nekaterih ocenah po novem na minimalni plači okoli deset odstotkov zaposlenih, je namreč anomalija. Mislim, da je v EU povprečje okoli tri odstotke.
V opoziciji pravijo, da se gre vlada nepotrebno vojno z zdravniki. Se strinjate?
Upam sicer, da nihče ni v vojni, saj v vojni vsi izgubljamo. Se je pa vlada stvari lotila narobe. V naši ekipi je Janez Poklukar, ki je bil eden zelo korektnih ministrov za zdravje. Pravi, da problem ni toliko v zakonodaji, temveč v izvajanju že obstoječih zakonov. Vsak zdravnik že danes, če hoče delati zasebno, potrebuje soglasje delodajalca. Se pravi bi ga lahko delodajalec že danes zavrnil, če svojega primarnega dela ni opravil v zadovoljivem obsegu. Kar je že drugi problem, ker imamo premalo normirano, koliko je treba narediti. Te normative je treba postaviti. Če je nato nekdo pripravljen delati še več, pa ne vidim razloga, zakaj tega dela ne bi opravil ob nekem stimulativnem plačilu v javnem zavodu. Treba je tudi izboljšati delovne pogoje in organizacijo. Eden izmed vzrokov slabega upravljanja je, da so zavodi bolnišnic pogosto odlagališče kadrov posameznih strank.
Sestavi se nova vlada, vi ste v njej. Kaj bi bili vaši prvi trije ukrepi?
Prvi ukrep je odstop od podpisanega dogovora petih odstotkov BDP za obrambo. To ni ne naš cilj ne naša vojna. Druga stvar, ki jo je po moji oceni treba narediti takoj, je ureditev obveznega zdravstvenega prispevka, ki ga še vedno plačujemo v fiksnem znesku, pa bi ga morali progresivno. Nekdo z minimalno plačo in uspešen bankir ne moreta plačevati enako. Tretja točka pa je korupcija. Pripravili smo program krepitve odpornosti proti korupciji, ki obsega dva stebra. Preventivnega, ki vključuje tako imenovane protikorupcijske pooblaščence, in pa pregonskega, ki temelji na avstrijskem in švedskem modelu ter predvideva nacionalni urad za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala.
V vašem programu pogrešam omembe okolja, zelenih politik. Kako to, ste vendarle evropski poslanec zelene stranke Vesna? Je bila tista zgodba bolj pragmatične narave?
Obstoječa zakonodaja na področju okolja v Sloveniji pravzaprav ni slaba. Je pa tu znova problem slab pregon okoljskega kriminala. Primer Dobrunj in zadeva Kostak kažeta, kako nihče ne odgovarja za nič. Sicer pa, kar se energetike tiče, verjamem v obnovljive vire. Slovenija ni izkoristila sončnega in vetrnega potenciala, nekaj rezerv je tudi v hidroenergiji. Kar se drugega bloka jedrske elektrarne tiče, pa je ta projekt za državo absolutno previsoko finančno tveganje.
Do volitev je manj kot dva meseca. Kakšni so cilji, kaj bi bilo za vas razočaranje?
Razočaranje bi bil nevstop v parlament. Vseeno mislim, da nam bo ta preboj uspel, pri čemer si želim rezultat, na podlagi katerega bi lahko pomembno vplivali na oblikovanje in vodenje vlade. Od šest do 12 odstotkov bi bil zame dober rezultat.
Večkrat ste povedali, da z Janšo ne bi šli, s Svobodo pa ne, če bo na njenem čelu Golob, ki ga obremenjujejo ugotovitve KPK. Stojite za tem? In če – torej napovedujete, da boste v primeru uvrstitve v DZ v opoziciji?
To je moje stališče, to sem povedal tudi na stranki, ker so me o tem spraševali nekateri tudi interno. Ne bi si želel premierja, ki mora hoditi na sodišče. Če bo po volitvah situacija drugačna, potem se bo stranka odločila, kaj narediti. Jaz pa temu ne bom oporekal.
Pravite, da vi osebno ne bi, a da bi stranka lahko. Ampak vi ste vendarle predsednik stranke. Pravite torej, da je vse odprto, tako z Janšo kot Golobom?
Janša ne pride v poštev v nobeni konstelaciji. Kar se gospoda Goloba tiče, pa bi si želel, glede ne to, da gre za veliko stranko s kar nekaj sposobnimi ljudmi, da bi v primeru sestavljanja vlade ponudili še koga drugega.
Menite, da je to realno?
Težko rečem, se mi zdi pa malce pretenciozno, da se nekdo postavi v položaj, kot da je nepogrešljiv za prihodnost Slovenije.
Kaj pa, če bi vam nekdo rekel – mi bi šli s Prerodom, ne pa s Prebiličem. Bi se umaknili?
Tisto sekundo. Globoko verjamem, da sem popolnoma zamenljiv. Od županskega mandata sem se poslovil sam, nihče me ni metal iz pisarne. Ocenil sem, da je dovolj, in vodenje prepustil novim mladim ljudem.
