Anonimni prijavitelj je v začetku lanskega novembra informacijsko pooblaščenko opozoril, da je informacijski sistem Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) tako luknjičav, da omogoča dostop do občutljivih osebnih podatkov skoraj 900.000 državljank in državljanov. Ker je bil to doslej eden najhujših kibernetskih incidentov v državi, je moral premier Robert Golob zaradi njega nekoga žrtvovati. Kmetijski ministrici Mateji Čalušić naj bi naložil, da poskrbi za odstop generalne direktorice UVHVVR Vide Znoj. Ta je odstopno izjavo zaradi objektivne odgovornosti napisala 7. novembra lani, ministrica jo je sprejela še isti dan, vlada pa naj bi Znojevo razrešila šele jutri, torej po skoraj treh mesecih.
Pirnat: Vse skupaj deluje zelo malomarno
»Če uradnik zahteva razrešitev s položaja (to je odločitev, ki se pogovorno imenuje odstop), mora vlada na podlagi tega izdati odločbo o razrešitvi, za katero sicer res ni predpisan noben rok, vendar se razume, da mora to storiti nemudoma, ko je to mogoče. Naslednji dan po razrešitvi mora vlada objaviti javni natečaj za novo imenovanje in imenovati vršilca dolžnosti za najmanj šest mesecev. Očitno je, da vlada ne ravna v skladu z zakonom, kar zame kot pravnika ni sprejemljivo in ni zakonito. Ponovno poudarjam, da vlada ni povsem prosta, kdaj po izjavi o odstopu bo izdala odločbo o razrešitvi. To mora storiti takoj, ko je mogoče, v bistvu najkasneje na naslednji seji,« je za Dnevnik v začetku tega meseca dejal strokovnjak za upravno pravo dr. Rajko Pirnat.
Razrešitev Vide Znoj se je naposled znašla med gradivi za jutrišnjo vladno sejo, za zdaj pa ni predvideno, da bi ministrski zbor hkrati imenoval tudi vršilca dolžnosti generalnega direktorja UVHVVR. Prof. Pirnatu se zdi to nenavadno. Znova je opozoril na deveti odstavek 92. člena zakona o javnih uslužbencih, po katerem »naslednji dan po prenehanju položaja organ objavi javni natečaj in do imenovanja novega uradnika se na položaj brez javnega natečaja imenuje vršilec dolžnosti za največ šest mesecev«. »Če ni vlada generalne direktorice UVHVVR razrešila skoraj tri mesece po njenem odstopu, tega najbrž ni storila zato, ker so toliko časa iskali vršilca dolžnosti. Vse skupaj deluje zelo malomarno,« je pripomnil Pirnat. Na vprašanje, ali bi lahko UVHVVR do nadaljnjega nemara vodil namestnik Vide Znoj Matjaž Guček, pa je odgovoril, da to ne gre, saj lahko namestnik nadomešča le obstoječega direktorja.
Kirbiša vodenje uprave ne zanima več?
Vodenje UVHVVR je po odstopu Znojeve zanimalo nekdanjega dekana veterinarske fakultete in donedavnega prodekana za področje gospodarstva in financ dr. Andreja Kirbiša. Novembra smo v Dnevniku pisali, da se je veterinarska fakulteta znašla v velikih kadrovskih in finančnih težavah, zaradi česar je že dlje časa pod budnim nadzorom Univerze v Ljubljani. V začetku lanskega oktobra je dobila tudi novo-staro vodstvo. Dekanja dr. Breda Jakovac Strajn in trije od štirih prodekanov so ostali isti, toda Kirbiš je že po mesecu in pol odstopil. Takrat ni skrival, da bi želel zasesti izpraznjen direktorski stolček na UVHVVR. Na danes ponovljeno Dnevnikovo vprašanje, ali bo sprejel to funkcijo, Kirbiš ni odgovoril.
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je nastala 1. januarja 2013 z družitvijo veterinarske in fitosanitarne uprave ter dela direktorata za varno hrano in dela kmetijskega inšpektorata na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Leto kasneje je prevzela tudi del nalog zdravstvenega inšpektorata. UVHVVR je ena najpomembnejših institucij v državi, ki bedi nad varnostjo hrane in zdravjem živali, zato je od nje odvisno tudi zdravje ljudi. S 420 zaposlenimi sodi med največje državne institucije.
Samo Posedi je oddelal cel mandat
V trinajstih letih se je na na čelu UVHVVR zvrstilo sedem generalnih direktorjev. Dva od njih sta na tem stolčku sedela dvakrat. Jernej Drofenik obakrat kot vršilec dolžnosti generalnega direktorja in Janez Posedi, edini doslej, ki je v letih od 2015 do 2020 oddelal celoten petletni mandat. Ko je aktualna vlada Posediju 1. junija 2023 znova zaupala vodenje uprave, je že po slabem mesecu vedejevstva zaradi nesoglasij s tedanjo kmetijsko ministrico Ireno Šinko zaprosil za predčasno prekinitev delovnega razmerja.
Posedi je v drugo nasledil Matjaža Gučka, ki ga je Golobova vlada 31. maja 2023 predčasno razrešila. Potem ko se je ekspresno hitro razšla tudi s Posedijem, je premier Robert Golob to odgovorno funkcijo najprej ponudil razvpiti veterinarski inšpektorici Danuši Štiglic (zaradi afere blatno govedo so Štigličevo kot inšpektorico kasneje začasno umaknili in jo premestili na sedež uprave), a ker so veterinarski kolegi in tudi vplivni člani Gibanja Svoboda njeno imenovanje preprečili, je 16. avgusta 2023 vršilka dolžnosti generalne direktorice UVHVVR nepričakovano postala Vida Znoj, ki je za svojega namestnika takoj imenovala na vladi predčasno razrešenega Matjaža Gučka.
Znojeva je že prej visela na nitki
V. d. pred svojim imenom je imela Znojeva leto dni, dokler ji ni vlada podelila polnega, petletnega mandata. Če ne bi bilo na UVHVVR hujšega kibernetskega incidenta, bi bila direktorica do 15. avgusta 2029.
Sicer pa je direktorovanje Vide Znoj že najmanj dvakrat poprej viselo na nitki. Prvič zaradi zamolčanih pesticidov v sadju kmalu po prevzemu funkcije, drugič lani, ko so trije psi do smrti pogrizli 84-letno gospo in ko so se pojavili sumi o spornem ravnanju uprave v zvezi z odvzemom živali bivšemu lastniku... Ravnanje inšpekcije v tej zadevi je lansko poletje vzelo pod drobnogled tudi matično ministrstvo za kmetijstvo, kaj je ugotovilo, pa s podporo informacijske pooblaščenke skriva pred javnostjo.