Upravičenci za prevzem naftnih derivatov so uporabniki gospodarske javne službe, ki so plačevali nadomestilo za oblikovanje obveznih rezerv, in sicer do količin, ki ustrezajo sorazmernemu deležu vplačil nadomestila za oblikovanje obveznih rezerv v obdobju enega leta. Gre za družbe Petrol, Mol in Ina, Mol plc., Logo energija, F. Leitner, Münzer bioindustrie, Kuwait petroleum in MI oskrba, so v sporočilu za javnost zapisali na vladi.
Naftni derivati, ki jih upravičenci prevzamejo na podlagi vladnega sklepa, so namenjeni prodaji na slovenskem trgu, zato sklep vlade določa tudi prepoved izvoza tega blaga iz Slovenije.
"Vlada želi z uporabo varnostnih zalog naftnih derivatov stabilizirati in umiriti trg ter zagotoviti nemoteno preskrbo prebivalstva in gospodarstva z naftnimi derivati," so zapisali.
Varnostne zaloge naftnih derivatov so oblikovane na podlagi zakona o državnih blagovnih rezervah. V skladu s tem zakonom se lahko varnostne zaloge naftnih derivatov uporabijo le v primeru večje motnje na trgu, ki je opredeljena kot veliko in nenadno zmanjšanje preskrbe z nafto ali naftnimi derivati na območju EU ali v Sloveniji, so pojasnili na vladi.
Ob tem so opozorili, da trenutne razmere na mednarodnem naftnem trgu in visok dvig borznih cen nafte Slovenijo postavljajo v negotov položaj glede dobave naftnih derivatov.
Obenem se trgovci srečujejo z izredno povečanim povpraševanjem po naftnih derivatih, predvsem na obmejnih, avtocestnih in tranzitnih bencinskih servisih. Povečani pritiski na prodajnih mestih se odražajo tudi v vse večjih logističnih obremenitvah distributerjev, so še navedli.
Vlada je sicer postopno sproščanje državnih rezerv naftnih derivatov napovedala že prejšnji teden, a se po pogovorih s predstavniki Petrola in Mola v začetku tega tedna za ta ukrep nato ni odločila. Kot so takrat pojasnili na vladi, so namreč ugotovili, da potreb po rezervah trenutno ni.
Na Zavodu RS za blagovne rezerve so za časnik Dnevnik pojasnili, da so podatki o točnih lokacijah naftnih rezerv tajni, zato jih ne morejo razkriti. Pred leti so po poročanju Dnevnika sicer povedali, da približno polovico naftnih derivatov skladiščijo v Petrolovih skladiščih v Serminu, Račah, Celju, Lendavi in na Brniku. Približno četrtino preostalih varnostnih zalog so tedaj skladiščili v več drugih krajih po Sloveniji.
Iz letnega poročila zavoda za leto 2024 je ob tem razvidno, da je bilo 25,5 odstotka rezerv hranjenih v tujini, od tega 17,2 odstotka na Madžarskem in 8,3 odstotka v Nemčiji, je še poročal Dnevnik.
