Predlog zakona prinaša novo definicijo javne službe STA, ki jo opredeljuje kot gospodarsko javno službo informiranja. Vanjo bi po novem sodilo tudi izvajanje javne medijske storitve tiskovne agencije v slovenskem in angleškem jeziku za potrebe izdajateljev medijev in drugih naročnikov, ki torej za te storitve plačujejo naročnino.
STA mora še naprej skrbeti tudi za pripravo in objavo kratkih povzetkov agencijskih novic na spletnem mestu ter pripravljati in objavljati vsebine o delovanju narodnih in etničnih skupnosti v Sloveniji ter vsebine za Slovence v zamejstvu in po svetu. So pa iz predloga črtali omejitve dolžine agencijskih novic, prav tako so odstranili določbo, da bo vlada vsakih deset let opravljala presojo, ali Slovenija agencijo še potrebuje ali ne.
Po novem pa bi v javno službo sodile tudi posebne vsebine preverjanja dejstev (tako imenovane fact-checking), s čimer se namerava vlada boriti proti vse močnejšim dezinformacijam. Predlog predvideva še, da se mandat direktorja STA s petih let skrajša na štiri.
Natančen cenik storitev potrdi vlada
V predlogu je zapisano določilo, da cenik storitev za naročnike potrdi vlada na podlagi predloga STA. To je, kot so zapisali na ministrstvu, v skladu z zakonom o gospodarskih javnih službah, po katerem ustanovitelj javnega podjetja odloča o cenah oziroma tarifah za uporabo javnih dobrin. STA je d. o. o. v 100-odstotni državni lasti.
Če prihodki iz naročnin ne pokrivajo stroškov, je STA upravičena do letnega nadomestila za izvajanje gospodarske javne službe, izračun pa je določen s posebno formulo.
Pogodbo za financiranje javne službe iz sredstev državnega proračuna bo STA po novem sklepala z ministrstvom, pristojnim za medije, in ne več z vladnim uradom za komuniciranje (Ukom). Proračunska sredstva za financiranje STA za leto 2026 so tako določena v višini 2.533.000 evrov.
Vlada sedaj predlog zakona pošilja v DZ po nujnem postopku v obravnavo na izredni seji DZ, saj, kot so zapisali v obrazložitvi, je »računsko sodišče v postopku revizijskega pregleda ugotovilo, da veljavni zakon ne vsebuje dovolj določnih določb glede pravne podlage javne službe, načina financiranja, obsega javne službe ter razmejitve med javno službo in tržno dejavnostjo STA; zaradi česar obstaja neposredno tveganje za nadaljnje izvajanje javne službe«. Dodali so še, da bi prekinitev ali omejitev delovanja nacionalne tiskovne agencije povzročila resne motnje v sistemu javnega obveščanja, delovanju medijev, kriznem komuniciranju in mednarodni izmenjavi informacij. Zakon bi tako lahko bil sprejet že do konca leta.
