Vlada je danes sprejela uredbo o podrobnejši določitvi pogojev in meril za dodeljevanje državnih finančnih pomoči medijem, s čimer izpolnjuje zavezo, da po sprejetju novega zakona o medijih natančneje opredeli tudi pogoje za njihovo finančno podporo. Uredba mora biti skladna s pravili državnih pomoči ter s pravili tako imenovane pomoči de minimis, torej pomoči v manjših, omejenih zneskih.
Kdo bo deležen finančne pomoči in kako?
Nova uredba natančno določa, kateri mediji in pod kakšnimi pogoji lahko kandidirajo za javna sredstva. Finančna pomoč bo tako namenjena izdajateljem, ki delujejo v javnem interesu, izpolnjujejo zakonske pogoje za opravljanje dejavnosti ter spoštujejo profesionalne standarde novinarskega dela. Med pogoji so tudi pregledno lastništvo, spoštovanje delovnopravne zakonodaje in zagotavljanje uredniške ter novinarske avtonomije.
Uredba predvideva več vrst podpor: od sofinanciranja programskih vsebin v javnem interesu v tiskanih, radijskih, televizijskih in digitalnih medijih do podpore programom s statusom posebnega pomena, vsebinam za osebe z invalidnostmi, nevladnim organizacijam v javnem interesu na področju medijev, razvoju novih novinarskih formatov, sofinanciranju plač novinarjev, distribuciji tiskanih medijev ter subvencioniranju digitalnih naročnin.
Sredstva se bodo dodeljevala prek javnih razpisov ali pozivov, bodisi kot državna pomoč bodisi kot pomoč po pravilu de minimis.
Pri državnih pomočeh lahko sofinanciranje praviloma znaša do največ 50 odstotkov upravičenih stroškov projekta ali programa. Pri pomoči de minimis pa so – ob upoštevanju evropskih pravil – v posameznih primerih mogoča tudi višja, celo stoodstotna kritja stroškov, pri čemer skupna višina teh pomoči ne sme preseči 300.000 evrov v obdobju treh let na posamezno podjetje. Do sredstev ne bodo upravičeni mediji z neporavnanimi davčnimi ali drugimi obveznostmi, s kršitvami delovnopravne zakonodaje ali z neresničnimi navedbami v prijavah.
Posebno poglavje za digitalni prehod
Posebno poglavje uredbe je namenjeno digitalnemu prehodu tiskanih medijev. Do teh sredstev bodo upravičeni nacionalni in regionalni splošnoinformativni tiskani mediji, ki so najmanj leto dni vpisani v razvid medijev, izhajajo vsaj dvanajstkrat na leto, imajo prodano naklado najmanj 1500 izvodov, ponujajo naročniški model ter zaposlujejo najmanj pet oseb v obsegu polnega delovnega časa. Podpora obsega stroške digitalnega razvoja, del stroškov produkcije ter distribucije, pri čemer se bo raznos v nemestnih občinah subvencioniral prednostno.
Do finančne podpore bodo lahko kandidirali tudi izključno digitalni mediji, vendar pod strožjimi pogoji: med drugim bodo morali izkazati najmanj 10.000 uporabnikov v zadnjem letu, večinski delež izvirnih lastnih vsebin, avtonomno uredniško politiko ter najmanj tri zaposlene v obsegu polnega delovnega časa. Uredba ob tem izrecno določa, da se za lastno produkcijo ne štejejo vsebine, ki so v celoti ustvarjene z generativno umetno inteligenco.
Uredba tako pomeni pomemben premik v razumevanju javne podpore medijem: ta ni več zgolj finančna pomoč, temveč tudi orodje za usmerjanje razvoja novinarstva. Vprašanje pa ostaja, ali bodo razpisni pogoji dovolj prožni, da bodo zajeli raznolik in pogosto krhek slovenski medijski prostor, ali pa bodo z njimi utrjeni predvsem že uveljavljeni igralci na medijskem trgu.