Nacionalni strateški časovni načrt za digitalno desetletj je pod okriljem ministrstva za digitalno preobrazbo pripravila medresorska delovna skupina. Predstavlja pot in način, kako bo Slovenija na področjih digitalnih kompetenc, digitalne infrastrukture, digitalne preobrazbe gospodarstva in digitalnih javnih storitev prispevala k skupnim evropskim ciljem Digitalnega desetletja 2030, so v sporočilu za javnost po seji vlade pojasnili na ministrstvu.

»V načrtu so zajeti različni ukrepi, za katera so finančna sredstva že zagotovljena iz nacionalnih ali evropskih virov, ter načrti ukrepov, ki zgolj nakazujejo pot, kako bi določen cilj politike programa za digitalno desetletje lahko dosegli,« so zapisali. Kot je navedeno v objavljenem načrtu, kljub doseženim napredkom obstajajo številni izzivi, ki vplivajo na celovitost digitalne preobrazbe Slovenije.

»Osnovne digitalne kompetence med prebivalci Slovenije so nekoliko manj razširjene kot v povprečju v EU, stopnja teh spretnosti med starejšimi in nizko izobraženimi delavci ostaja nizka. Število podjetij, ki je imelo težave pri pridobivanju strokovnjakov in strokovnjakinj za informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), je višje od povprečja EU, podpovprečen je tudi delež žensk v panogi IKT, kar lahko omejuje razvoj in inovacije v sektorju,« je zapisano v načrtu.

Več kot 90 ukrepov na štirih temeljnih področjih

Načrt za digitalno desetletje prinaša več kot 90 ukrepov na štirih temeljnih področjih. To so digitalne kompetence, infrastruktura, digitalna preobrazba gospodarstva in digitalne javne storitve.

Ukrepi s področja digitalnih kompetenc predvidevajo zagotavljanje razpoložljivosti in dostopnosti računalniške opreme, podpirajo pridobivanje osnovnih in naprednih digitalnih kompetenc znotraj formalnega in neformalnega izobraževanja ter ciljno naslavljajo družbene skupine, ki so v manj ugodnem položaju. Na področju strokovnjakov IKT posebno pozornost posvečajo ženskam, katerim je namenjen ukrep o prekvalifikaciji v poklice s področja IKT.

Na področju infrastrukture bodo z ukrepi pripomogli k krepitvi pokritosti uporabnikov z gigabitnim omrežjem in pokritosti naseljenih območij z visoko zmogljivim omrežjem, saj med drugim predvidevajo nadaljevanje sofinanciranja gradnje širokopasovnih omrežij na področju belih lis, gradnje odprtih baznih postaj in zagotavljanje radijskega spektra za uvajanje najnovejših tehnologij.

Pomanjkanje strokovnjakov za digitalno preobrazbo

Izzive na področju digitalne preobrazbe gospodarstva naslavljajo z ukrepi za spodbujanje uvajanja novih tehnologij v podjetja in krepitev podpornega okolja za umetno inteligenco ter z javnimi razpisi za digitalno transformacijo gospodarstva, ki prispevajo k digitalni transformacij velikih poslovnih sistemov in spodbujajo inovacijski potencial malih in srednje velikih podjetij. Za digitalizacijo slednjih pripravljajo tudi subvencije manjših vrednosti in spodbude v obliki ugodnih kreditov, ki bo namenjen povečanju investicij v digitalno preobrazbo poslovanja. Kot je navedeno v načrtu, je pomanjkanje strokovnjakov za digitalno preobrazbo izziv, ki ga bo treba nasloviti v sodelovanju z vsemi relevantnimi deležniki.

Ukrepi na področju digitalnih javnih storitev širijo nabor storitev za državljane in podjetja, ki so zagotovljena na spletu, in omogočajo, da bodo državljani lahko komunicirali z javno upravo po spletu, kadar je to ustrezno. Pri tem posebej izpostavljajo pripravo na uvedbo denarnice za digitalno identiteto slovenskih državljanov ter ukrepe za storitve na področju zdravstva.

Ob zakonu za digitalizacijo zdravstva, ki je trenutno v obravnavi v DZ, so v načrtu opisane osrednje storitve, kot so centralni elektronski zdravstveni zapis, nadgradnja portala in aplikacija za zdravje na enem mestu, dostop do podatkov iz zdravstvenega zavarovanja, ki omogočajo digitalno izmenjavo podatkov in s tem pripomorejo k hitrejšemu izvajanju zdravstvenih storitev.

V načrtu poseben poudarek dajejo tudi sodelovanju v mednarodnih projektih. Nacionalne strateške časovne načrte pripravljajo vse države članice EU z namenom uresničevanja programa politike Pot v digitalno desetletje.

Vlada je sprejela integracijsko strategijo

Vlada je na današnji seji sprejela strategijo vključevanja tujcev, ki niso državljani Evropske unije, v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje Slovenije. Njen temeljni cilj je oblikovati pogoje, ki bodo posamezniku, ki prihaja v naše okolje, omogočali dostojno, samostojno in neodvisno delovanje v družbi, v kateri se bo počutil kot del celote.

Uspešna politika vključevanja daje tujcu možnost in priložnost, da se kot posameznik udejstvuje v družbenih podsistemih in tako prispeva k rasti družbe kot celote. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da je integracija dvosmeren proces, so po seji vlade sporočili z ministrstva za notranje zadeve.

Strategija temelji na osnovnih načelih integracijske politike, ki v odprti in demokratični družbi omogoča vključevanje vseh družbenih podsistemov v družbo kot celoto. Cilji strategije so opredeljeni po posameznih sklopih in na način, da stremijo k procesu najširšega socialno-družbenega vključevanja tujcev v družbo. Sklopi strategije so jezikovna integracija, integracija na področju izobraževanja, integracija na trg dela, integracija v lokalno okolje, optimizacija upravnih postopkov in odprava administrativnih ovir in sodelovanje z diasporami, so našteli na ministrstvu.

Strategija opredeljuje posamezne podsisteme, kjer so ukrepi in dejavnosti za integracijo najbolj ključni. Prvi pogoj za dobro integracijo je znanje slovenskega jezika. Strategija naslavlja večstopenjski model učenja jezika in ga opredeljuje po vsebini in številu ur. Hkrati pa opredeljuje še druge ukrepe, ki so potrebni za uspešno izvedbo jezikovnih tečajev. Z osnovnim znanjem slovenskega jezika na preživetveni ravni sta tujcu zagotovljena avtonomnost in samostojnost v družbi in lokalnem okolju, hkrati pa se poveča možnost njegove poznejše širše vključenosti v družbo.

Vsak posameznik mora imeti možnost in priložnost kar najbolje prispevati k razvoju družbenega okolja, v katerem biva in pri tem imeti možnost biti vključen v družbene podsisteme. Proces lokalne integracije oziroma vključevanja tujcev v družbo temelji na spoštovanju in oblikovanju ekonomsko-socialnih pravic, ki so temelj in ogledalo okolja ter prvi pogoj za uspešno integracijo tujcev v lokalno okolje, so še sporočili z notranjega ministrstva.