»Že teden dni je bila v zraku ideja, da naj kandidata odstopita, saj bi s tem predsednik vlade in ministrstvo za finance ohranila obraz,« je bilo danes mogoče slišati v SMC. Obstajala pa je tudi velika verjetnost, da bi oba kandidata padla.
Tudi večina poslancev največje vladne stranke namreč ni mogla spregledati mnenja komisije za preprečevanje korupcije izpred petih let, da je uprava Telekoma v času, ko je bil Puljić njen član, v nekaterih primerih ravnala korupcijsko. Prav tako je nekatere močno vznemirjala tudi ocena agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), da je Žmavc pred osemnajstimi leti kot borzni posrednik neskrbno ravnal s premoženjem družbe Intara BPH, v kateri je bil solastnik. Tako se je nakazovalo, da Puljić, ki je bil favorit DeSUS, v parlamentu danes skoraj zanesljivo ne bi dobil podpore, čeprav za izvolitev nadzornika SDH zadošča že navadna večina poslancev. Takšen razplet pa bi v stranki upokojencev povzročil veliko nezadovoljstvo in njihovi poslanci bi odrekli podporo Žmavcu. Kar bi pod velik vprašaj postavilo tudi Žmavčevo izvolitev ali pa bi ta dobil zgolj majhno večino, ki se za tako pomembno funkcijo, kot je nadzor nad 12 milijardami evrov državnega premoženja, nikakor ne spodobi.
Nezadovoljstvo v DeSUS je sprožila že odločitev parlamentarne mandatno-volilne komisije pred tednom dni, da o obeh kandidatih glasujejo ločeno. Predlog je podal vodja poslancev SDS Jože Tanko, podprli pa so ga člani komisije iz vrst SMC. Na ločenem glasovanju Puljić ni dobil potrebne podpore, Žmavc pa jo je. Odločilni so bili prav poslanci Janševe stranke, ki so glasovali proti izbrancu DeSUS, pri favoritu SMC pa so se vzdržali. Ker so vodilni predstavniki SMC zagotavljali, da se s SDS o tem niso dogovorili, se je tudi pri nekaterih poslancih največje vladne stranke porajal dvom, ali ni morda Žmavc bližje Janši kot pa njim. Tisti, ki o Žmavčevi bližini SMC ne dvomijo, pa poudarjajo, da je bil žrtev konstrukta in da za njegovo nadaljnjo kariero ni nepomembno, da ga je mandatno-volilna komisija vendarle podprla.
»Oba kandidata sta sprejela pravilno odločitev. Skozi celoten proces njunega imenovanja je namreč velo toliko pomislekov, da stopnja zaupanja ni bila dovolj trdna za dokončanje postopka,« je umik soglasja h kandidaturi komentirala vodja poslancev SMC Simona Kustec Lipicer. Velik del očitkov sta sicer Žmavc in Puljić po njenih besedah v predstavitvi pred poslansko skupino demantirala, nekaterih pa nista mogla. »Kandidati za nadzornike SDH morajo imeti najvišjo stopnjo integritete in najvišjo možno koalicijsko podporo; dobro je, če ta celo preseže koalicijske vrste.«
Kustec-Lipicerjeva je danes tudi zagotovila, da ni nobenih razlogov, da finančni ministrici Mateji Vraničar Erman, ki je Žmavca in Puljića predlagala, ne bi več zaupali. »Obžalujem razplet dogodkov. Izgubljena je dobra priložnost, da bi nadzorni svet SDH popolnili in naredili operativnega z izkušenima članoma, ki jima znanja in strokovnosti ne gre oporekati, ob začetku postopka pa sta uživala tudi ustrezno koalicijsko podporo. Ne glede na to, da je kandidatoma v zadnjih dneh uspelo uspešno odgovoriti na vse v javnosti izpostavljene očitke, sta se zdaj žal odločila, da odstopita od kandidature,« pa je dogajanje komentirala Vraničar-Ermanova.
Politiki nezadovoljni s komisijo, Kraljič pa s politiki
V koalicijskih vrstah je bilo sicer v zadnjih dneh mogoče slišati precej kritik na račun kadrovske komisije ministrstva za finance, ki jo sestavljajo priznani strokovnjaki: Peter Kraljič, Danica Purg in Aleksander Nagode. Komisija je izmed sedemnajstih kandidatov izbrala štiri (poleg Žmavca in Puljića še nekdanjega člana uprave Heliosa Aleša Skoka in nekdanjega nadzornika NLB Albina Hojnika), vendar z njimi pogovorov sploh ni opravila. To nam je danes potrdil tudi Peter Kraljič. »Imeli smo določene roke, bilo je veliko kandidatov, člani komisije pa smo delali v svojem prostem času. Zaradi tega sem sam dvakrat prišel iz tujine. Pregledana dokumentacija je zadoščala in pogovor s predlaganimi kandidati ni bil potreben,« pri tem, da je komisija delala po predpisih in izkoristila vse informacije, vztraja Kraljič. Ob tem pa je s prstom pokazal na politike. »Neodgovorno je, kako se naši politiki igračkajo s SDH, ki že dobro leto nima kompletnega nadzornega sveta. To se ne bi moglo zgoditi v nobeni civilizirani državi, razen v Sloveniji,« je prepričan Kraljič. Po njegovem mnenju sta Žmavc in Puljić od kandidature odstopila, ker sta se naveličala dela parlamenta.
Medtem ko Puljić svoje odločitve danes ni želel komentirati, nam je Žmavc dejal, da noče več sodelovati v političnih preigravanjih. »Ne želim, da se moje ime izkorišča v politične namene. V kandidaturo sem vstopil kot strokovnjak in ne kot politična osebnost,« je dejal.
Kako se bo zdaj prodajala NLB?
Po besedah finančne ministrice je treba čim prej začeti nov postopek izbire kandidatov za člane nadzornega sveta SDH, vendar glede časovnice ni optimistična. Da se morajo hitro odzvati, saj so pred SDH pomembne odločitve v državnih podjetjih, je danes spomnil tudi vodja poslancev SD Matjaž Han. Ena osrednjih nalog, ki je pred paradržavnim holdingom, je prodaja NLB. Za njeno potrditev je potreben sklepčen nadzorni svet SDH, ki pa ima trenutno le še tri člane. Ker bi se morala nadzornica Barbara Smolnikar (sicer predsednica uprave NLB Vite) iz odločanja o prodaji naše največje banke izločiti, bi to pomenilo, da bi o prodaji odločala zgolj dva člana. Prvi nadzornik SDH Damjan Belič ocenjuje, da bi takšna večina zadoščala, saj da se sklepčnost meri glede na trenutno število članov. Nekateri naši sogovorniki iz vladnih vrst mu ne pritrjujejo in pravijo, da bi bil nadzorni svet v tem primeru nesklepčen. Zavlačevanje z izvolitvijo dveh manjkajočih nadzornikov SDH bi torej lahko prodajo NLB zapletlo in morda sprožilo ukrepe evropske komisije.
