Kot so po seji vlade sporočili z vladnega urada za komuniciranje, bo Čoh Kragolnik s položaja uradno razrešena 31. oktobra. Markovič pa bo funkcijo opravljal z začetkom novembra do imenovanja novega glavnega inšpektorja po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za obdobje šestih mesecev oz. najdlje do 30. aprila 2027.
Po pojasnili pristojnih je bilo imenovanje vršilca dolžnosti potrebno zaradi zagotovitve nemotenega delovanja inšpektorata do imenovanja novega glavnega inšpektorja. Markovič je magister inženir strojništva z več kot 15 leti delovnih izkušenj v gospodarstvu in državni upravi. Na inšpektoratu za delo je zaposlen od junija 2018, najprej kot inšpektor, od decembra 2024 pa kot inšpektor svetnik. Ima tudi opravljen strokovni izpit za inšpektorja in izpolnjuje predpisane pogoje za imenovanje na položaj glavnega inšpektorja.
V vladnem uradu za komuniciranje so ob tem spomnili, da v skladu z zakonom o javnih uslužbencih predstojnike organov v sestavi ministrstev imenuje vlada na predlog pristojnega ministra. Inšpektorat za delo je sicer organ v sestavi ministrstva za gospodarstvo, delo in šport. Omenjeni zakon določa tudi, da lahko pristojni minister v enem letu od nastopa funkcije predlaga razrešitev predstojnika organa v sestavi ministrstva. Po prenehanju položaja se objavi javni natečaj, do imenovanja novega predstojnika pa se lahko brez javnega natečaja imenuje vršilec dolžnosti za največ šest mesecev.
Čoh Kragolnik je sicer nekdanja vlada na položaj glavne inšpektorice s polnim mandatom za obdobje pet let imenovala v začetku decembra 2023, potem ko je pred tem pol leta funkcijo opravljala kot vršilka dolžnosti. Vlogo glavne inšpektorice za delo je prevzela po tistem, ko je junija 2023 s položaja odstopil dotedanji vršilec dolžnosti glavnega inšpektorja za delo Luka Lukić. Pred prevzemom vodenja inšpektorata je Čoh Kragolnik od leta 2017 delala kot inšpektorica za delo pri Inšpektoratu RS za delo, in sicer v območni enoti Maribor.
Pred dvema letoma se je soočala z očitki o domnevnih slabih odnosih in mobingu na inšpektoratu, o katerem so anonimno spregovorili zaposleni na inšpektoratu. Te razmere naj bi botrovale tudi odhodu večjega števila zaposlenih, kar je Čoh Kragolnik tedaj zanikala ter zatrjevala, da glede mobinga uradne prijave na inšpektoratu niso prijeli. Čeprav naj bi bil tedaj nekdanji minister Luka Mesec po neuradnih informacijah STA v tistem obdobju nezadovoljen z delom glavne inšpektorice in je za funkcijo že snubil druge ljudi, ji je na koncu stopil v bran, Čoh Kragolnik pa se je obdržala na položaju.