Vlada je danes sprejela predloga dveh novel zakonov s področja avtorske zakonodaje, natančneje zakon o avtorskih in sorodnih pravicah in zakon o kolektivnem upravljanju avtorskih in sorodnih pravic, ki ju je predstavil minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han. Kot pravi, bodo ti dve noveli poslali v državni zbor po nujnem postopku, saj z njima zamujamo do te mere, da smo dobili opomin iz Bruslja, ki mu lahko sledi finančna kazen v vrednosti enega milijona. Evropska komisija je sicer odobrila podaljšanje do 19. oktobra letos.
S tema novelama želijo v slovenski pravni red med drugim prenesti evropsko direktivo glede spodbujanja čezmejnega prenosa spletnih storitev ter direktivo o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Z novelo bi tako dosegli naslednje štiri cilje: prispevali bi k boljšemu delovanju notranjega digitalnega trga, zagotovili visoko stopnjo varstva avtorjev, olajšali ureditev tovrstnih pravic ter vzpostavili okvir za ustrezno koriščenje avtorskih in drugih varovanih vsebin.
Han je poudaril, da so interesi vseh deležnikov nasprotujoči, vendar pa so po dveletnem usklajevanju le prišli do rešitev. Izpostavil je naslednje rešitve novele zakona o avtorski in sorodnih pravicah: pravično plačilo avtorjem in izvajalcem, licenciranje oziroma širši dostop vsebin na spletu in nove omejitve pravic. Osnovni zakon torej določa, kakšne so te pravice, zakon o kolektivnem upravljanju teh pravic pa določa, kako jih avtorji uveljavljajo.
Analiza o zaposlovanju in premestitvah v javni upravi
Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je predstavila analizo podatkov o novih zaposlitvah in premestitvah v obdobju od 1.1.2020 do 1.6.2022 v javni upravi. Namen analize je, da se razišče zaposlitvene vzorce znotraj državne uprave in ugotovi, če znotraj njih prihaja do anomalij. Želijo si namreč sistemskih sprememb, zato je treba ta morebitna odstopanja oziroma anomalije ustrezno obravnavati in reševati. Da bi to lahko storili, so pripravili tako imenovane »popravljalne ukrepe«. Eden izmed njih bi bil na primer uvedba ene vstopne točke zaposlovanja, s katero bi omogočili dva roka za zaposlovanje znotraj javne uprave. V tem času bi naredili nabor ustreznih kandidatov, med katerimi bi nato ministrstva izbrala najbolj ustrezne kadre. Kot pravi, je poglavitni cilj predvsem vrnitev ugleda javni upravi, saj mora ta ponovno postati »zaželeni delodajalec«.
Ajanović Hovnik je izpostavila, da so objavljeni analizi najbolj nasprotovali ravno tisti kabineti, ki so bili najbolj »uspešni« pri kadrovanju. To so generalni sekretariat vlade, ministrstvo za finance in Služba vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.
Vse zdravstvene storitve v javnem sistemu bodo financirane
Julija letos je bil sprejet interventni zakon o ukrepih v zdravstvu, ki daje podlago za sprejem uredbe, slednja pa določa programe storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, in opredeljuje zmogljivosti, potrebne za njegovo izvajanje in določitev obsega sredstev za leto 2022.
Zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan je glede omenjene uredbe napovedal, da bodo od 1. septembra naprej plačane vse opravljene zdravstvene storitve v javnem sistemu zdravstva. Dejal je, da bodo imeli vsi zdravstveni zavodi možnost, da se sami organizirajo in izvajajo dodatne storitve po svojih zmožnostih. Ministrstvo za zdravje torej zdravstvenim zavodom ne bo odrejalo obsega programa. Storitve pa bodo plačane, ko bo jasno, kdo jih je opravil. Zavodi bodo imeli tudi možnost nagrajevanja, če bodo storitve v celoti opravljene.
Bodo čakalne vrste končno urejene?
Minister pričakuje, da bodo do konca septembra čakalni seznami urejeni. To pomeni, da se bo točno vedelo, koliko ljudi čaka in za katero storitev pravzaprav čakajo. Ocenjuje, da bi morali biti prvi razultati skrajševanja čakalnih vrst vidni že januarja 2023.
